Domov/Katekizem/KKC 1093

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1093

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 1. člen: Liturgija – delo svete Trojice › III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

1091

V liturgiji je Sveti Duh vzgojitelj vere božjega ljudstva in tvorec "božje mojstrovine", se pravi zakramentov nove zaveze. Želja in delo Duha v srcu Cerkve je, da bi mi vsi živeli iz življenja vstalega Kristusa. Kadar zadene v nas na odgovor vere, ki jo je vzbudil, tedaj se udejanji resnično sodelovanje. Po njem postane liturgija skupno delo Svetega Duha in Cerkve.

1092

V tem zakramentalnem oskrbovanju Kristusove skrivnosti deluje Sveti Duh na isti način kakor v drugih časih odrešenjske ojkonomije: Sveti Duh pripravlja Cerkev na srečanje z njenim Gospodom; veri zbranih kliče v spomin Kristusa, katerega tej veri tudi razkriva; s svojo preoblikujočo močjo napravlja Kristusovo skrivnost navzočo in jo posedanja; končno Duh občestva zedinja Cerkev s Kristusovim življenjem in poslanstvom.

Sveti Duh pripravlja na sprejem Kristusa

1093

V zakramentalni ojkonomiji (udejanjanju) odrešenja izpolnjuje Sveti Duh starozavezne predpodobe. Ker je bila Kristusova Cerkev "čudovito pripravljena v zgodovini izraelskega ljudstva in v stari zavezi" (C 2), ohranja liturgija Cerkve kot svoj sestavni in nenadomestljivi del prvine starozaveznega bogočastja, ko jih napravlja za svoje:

- predvsem branje Stare zaveze;

- molitev psalmov;

- in zlasti spominjanje odrešenjskih dogodkov in pomenljivih stvarnosti, ki so našle izpolnitev v Kristusovi skrivnosti (obljuba in zaveza, izhod /exodus/ in pasha /velikonočno jagnje/, božje kraljestvo in tempelj, izgnanstvo in vrnitev).

1094

Prav po tej harmoniji (skladju) obeh zavez (prim. BR 14-16) se razčlenja velikonočna kateheza Gospoda samega (prim. Lk 24,13-49), nato kateheza apostolov in cerkvenih očetov. Ta kateheza odgrinja to, kar je bilo zagrnjeno pod črko Stare zaveze: Kristusovo skrivnost. Takšna kateheza se imenuje "tipološka", ker razkriva Kristusovo novost na osnovi "predpodob" (tipov), ki so naznanjale Kristusa v dejanjih, besedah in simbolih prve zaveze. S tem ponovnim branjem v Duhu resnice so od Kristusa naprej podobe odgrnjene (prim. 2 Kor 3,14-16). Tako sta bila vesoljni potop in Noetova ladja predpodobi rešitve po krstu (prim. 1 Pt 3,21); prav tako oblak in prehod skozi Rdeče morje; voda iz skale je bila predpodoba Kristusovih duhovnih darov (prim. 1 Kor 10,1-6); mana v puščavi je bila predpodoba evharistije, ki je "pravi kruh iz nebes" (Jn 6,48).

1095

Zato Cerkev, posebej v adventnem in postnem času ter predvsem v sveti noči Gospodovega vstajenja, znova in znova prebira in podoživlja vse te velike dogodke zgodovine odrešenja v "danes" svoje liturgije. Toda vse to tudi zahteva, da kateheza pomaga vernikom, da se odpro tistemu "duhovnemu" umevanju odrešenjske ojkonomije, kakršno razkriva in nam ga daje živeti liturgija Cerkve.