Domov/Katekizem/KKC 1091

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1091

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 1. člen: Liturgija – delo svete Trojice › III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

1089

"Resnično si Kristus pri tako velikem delu, s katerim se daje Bogu popolna čast in se ljudje posvečujejo, vedno pridružuje Cerkev, svojo preljubljeno nevesto; ta ga imenuje svojega Gospoda in po njem časti večnega Očeta" (B 7).

... ki je deležnost nebeške liturgije ...

1090

"Pri zemeljskem bogoslužju vnaprej okušamo tisto nebeško, ki se obhaja v svetem mestu Jeruzalemu, h kateremu romamo in kjer na božji desnici sedi Kristus, služabnik svetišča in pravega šotora. Z vso množico nebeške vojske pojemo hvalospev Gospodu; ko častimo spomin svetnikov, upamo na delež in družbo z njimi; pričakujemo Odrešenika, našega Gospoda Jezusa Kristusa, dokler se ne prikaže on, naše življenje in se mi z njim prikažemo v slavi" (B 8; prim. C 50).

III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

1091

V liturgiji je Sveti Duh vzgojitelj vere božjega ljudstva in tvorec "božje mojstrovine", se pravi zakramentov nove zaveze. Želja in delo Duha v srcu Cerkve je, da bi mi vsi živeli iz življenja vstalega Kristusa. Kadar zadene v nas na odgovor vere, ki jo je vzbudil, tedaj se udejanji resnično sodelovanje. Po njem postane liturgija skupno delo Svetega Duha in Cerkve.

1092

V tem zakramentalnem oskrbovanju Kristusove skrivnosti deluje Sveti Duh na isti način kakor v drugih časih odrešenjske ojkonomije: Sveti Duh pripravlja Cerkev na srečanje z njenim Gospodom; veri zbranih kliče v spomin Kristusa, katerega tej veri tudi razkriva; s svojo preoblikujočo močjo napravlja Kristusovo skrivnost navzočo in jo posedanja; končno Duh občestva zedinja Cerkev s Kristusovim življenjem in poslanstvom.

Sveti Duh pripravlja na sprejem Kristusa

1093

V zakramentalni ojkonomiji (udejanjanju) odrešenja izpolnjuje Sveti Duh starozavezne predpodobe. Ker je bila Kristusova Cerkev "čudovito pripravljena v zgodovini izraelskega ljudstva in v stari zavezi" (C 2), ohranja liturgija Cerkve kot svoj sestavni in nenadomestljivi del prvine starozaveznega bogočastja, ko jih napravlja za svoje:

- predvsem branje Stare zaveze;

- molitev psalmov;

- in zlasti spominjanje odrešenjskih dogodkov in pomenljivih stvarnosti, ki so našle izpolnitev v Kristusovi skrivnosti (obljuba in zaveza, izhod /exodus/ in pasha /velikonočno jagnje/, božje kraljestvo in tempelj, izgnanstvo in vrnitev).