Na osnovi "občestva svetnikov" Cerkev priporoča rajne božjemu usmiljenju in daruje zanje priprošnje, zlasti sveto evharistično daritev.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo
Cerkev po Kristusovem zgledu opozarja vernike na "žalostno in bridko stvarnost večne smrti" (DCG 69), ki jo imenujemo tudi "pekel".
Glavna kazen pekla obstoji v večni ločenosti od Boga, v katerem edinem more človek imeti življenje in srečo, ki je bil zanju ustvarjen in po katerih hrepeni.
Cerkev moli za to, da bi se nihče ne pogubil: "Gospod, ne daj, da bi bil kdaj ločen od tebe". Če je res, da nihče ne more sam sebe zveličati, je tudi res, da "Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali" (1 Tim 2,4) in da je pri njem "vse mogoče" (Mt 19,26).
"Sveta rimska Cerkev trdno veruje in določno zatrjuje: Na dan sodbe se bodo vsi ljudje s svojimi telesi prikazali pred Kristusovim sodnim stolom, da bodo dali odgovor za svoja lastna dejanja" (DS 859; prim. DS 1549).