Domov/Zagorje/Podružnice/Cerkev sv. Martina

Podružnica · Šilentabor

Cerkev sv. Martina

Cerkev sv. Martina

Predstavitev

O cerkvi

Lega in tloris

Pravilno orientirana cerkev stoji na hribu sredi obzidanega pokopališča, J od vasi Tabor nad Knežakom. K cerkvi vodita z V in Z strani kamnita baročna portona, zaključena z obeliskoma. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na S strani, ladja in zvonik.

Zgodovina

Cerkev stoji na mestu poznoantičnega gradišča. Pod prezbiterijem so ohranjeni starokrščanski ali romanski temelji apside. Ladja je v jedru verjetno romanska. Ok. sred. 15. stol. so ji prizidali sedanji gotski prezbiterij. Poleg cerkve je bil 1471 postavljen protiturški tabor, ki so ga baroni Ravenski (Raunach) prezidali v grad. Cerkev je omenjena 1526. Stavba je končno podobo dobila sredi 17. stol., ko so povišali ladjo, vstavili nova okna in prizidali zvonik.

Zunanjščina

Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.

Pred Z ladijsko steno stoji zvonik. Njegovo pritličje se v funkciji vhodne lope na Z strani odpira s kamnitim vhodom, ki ima robove posnete na ajdovo zrno. Nad portalom je vzidana kamnita plošča s posvetilnim napisom in letnico 1646. Zadnje nadstropje zvonika, odprto s kamnitimi biforami, je zaključeno s kamnitim konzolnim podstrešnim zidcem in pokrito s šotorasto streho.

Iz vhodne lope pod zvonikom vodi v ladjo kamnit baročni portal. Bazi in spodnji del podbojev so okrašeni z rastlinskimi in rožnimi motivi, zgornji del podbojev pa je paličasto profiliran. Portal zaključuje prekinjeno trikotno čelo z obeliskom. V timpanon je vklesana letnica 1632.

Ladja ima v J steni kamnit, polkrožno zaključen lijakasto vrezan okenski okvir iz 17. stol., ki ima v temenu kamnoseški okras, izpeljan iz gotskega krogovičja. Zgornji del okna je okrašen tudi z izklesanimi rožama in rombom. Tudi ostala tri ladijska, pravokotna kamnita okna so bila izdelana v istem obdobju. Iz sledov na V steni zvonika je vidno, da je bila prvotno ladijska streha višja in pokrita s kamnitimi ploščami.

Stavba je zgrajena iz pravilnih klesancev. Njeni vogali so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi.

Notranjščina

Ladja ima odprto leseno ostrešje. Baročni pevski kor s kamnito balustrado sloni na paru stebrov in paru polstebrov. V ladijski tlak je vdelana grobnična plošča z grbom in letnico 1639. V tlak je vklesana letnica 1692.

V prezbiterij vodi kamnit profiliran pilastrski slavolok z modificiranimi jonskimi kapiteli. Zaključen je z volutnim sklepnim kamnom, ob katerem je vklesana letnica 1679.

Enopolni gotski prezbiterij je križnorebrasto obokan. Sečišče žlebasto profiliranih klinastih reber je okrepljeno s sklepnikom, na katerem je grb gospodov Devinskih. Rebra – nekaj so jih odbili zaradi namestitve oltarja – slonijo na konzolah. Prvotno je imel prezbiterij še tri šilastoločna okna, ki so sedaj zazidana.

V zakristijo vodi kamnit pravokoten portal, okrašen z rastlinskimi motivi. V preklado sta vklesana Kristusov monogram in letnica 1631. Zakristija je križno obokana.

Poslikava

Cerkev je bila poslikana ok. 1460. Freske so pripisane slikarju iz delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija. Na S steni prezbiterija so obrisi prizora Oljska gora. Nad slavolokom je upodobljen Kristus trpin, v obočnih poljih pa simboli štirih evangelistov, angeli in rastlinje. Rebra so poslikana z rastlinsko ornamentiko.

Na ladijski strani slavoločne stene je upodobljeno Oznanjenje. V figuro angela je vrezan grafit iz 1465. Ohranjen je še del prizora Sv. Ahacij s tovariši v trnju. Na ladijskih stenah so vidni naslikani posvetilni križi.

Oprema

Neoromanski oltar sv. Martina s konca 19. stol., odstranjen 1974, je shranjen v zakristiji. Baročno obhajilno mizo sestavljajo kamniti balustri.

V J ladijsko steno je vzidan epitaf pičenskega škofa Andreja Danijela barona Ravenskega iz 1686. V S ladijsko steno je vzidan nagrobnik Janeza Jakoba barona Ravenskega iz 1665.

Pod pevskim korom stoji kamnit zgodnjebaročni kropilnik, okrašen z izklesanimi stiliziranimi listi.

Viri in literatura

D. Božič, S. Ciglenečki 1995, str. 256–257; E. Cevc 1952, str. 243; E. Cevc 1975, str. 87, 89; D. Durissini 1998, str. 27; P. Fister 1975, str. 162; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 1997, str. 134–135; J. Höfler 2001, str. 191; A. Kjuder 1971, str. 9–11; I. Komelj 1973, str. 12; R. Peskar 1999, str. 24; F. Stele 1960, str. 81; M. Zadnikar 1982, str. 240, 241.

Cerkev sv. Martina Cerkev sv. Martina Cerkev sv. Martina
‹ Vse podružnice župnije Zagorje