Domov/Zagorje/Podružnice/Cerkev sv. Justa

Podružnica · Parje

Cerkev sv. Justa

fotografija — Cerkev sv. Justa

Predstavitev

O cerkvi

Lega in tloris

Pravilno orientirana cerkev stoji sredi vasi na privzdignjenem obzidanem zemljišču. Do prostora pred cerkvijo vodi nekaj kamnitih stopnic, vrh katerih je baročni porton, zaključen s parom obeliskov in dat. 1698. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ladja in zvonik.

Zgodovina

Cerkev je prvič omenjena šele 1684. Stavba je v jedru gotska. Prezbiterij je bil zgrajen v 15. stol. Ladja je bila prezidana v 17. stol. Zvonik je bil dodan 1872.

Zunanjščina

Ladja in prezbiterij sestavljata enotno pravokotno stavbno telo s triosminskim zaključkom.

Pred Z ladijsko steno stoji zvonik. Njegovo pritličje se kot vhodna lopa na Z strani odpira s kamnitim pilastrskim vhodom, zaključenim z volutnim sklepnim kamnom. Nad njim je vzidana kamnita plošča v obliki prekinjenega trikotnega čela z vklesanima Kristusovim monogramom in letnico 1872. Zvonik se v zadnjem nadstropju odpira s kamnitimi linami, pokrit pa je s šotorasto streho.

Iz banjasto obokane vhodne lope pod zvonikom vodi v ladjo kamnit profiliran portal. Vogali zvonika in fasade so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi.

V J ladijsko steno sta vzidana kamnita, polkrožno zaključena okenska okvirja iz 17. stol., ki imata v temenu kamnoseški okras, izpeljan iz gotskega krogovičja. V S ladijsko steno je vzidan pravokoten kamnit okenski okvir, zaključen s profiliranim zidcem, ki ima v prekladi vklesano letnico 1651.

Prezbiterij ima v V steni šilastoločno okno. Ostenje prezbiterija in del S ladijske stene obteka rustikalen talni zidec.

Notranjščina

Ladja je banjasto obokana. Obok krasi štukiran medaljon.

Pevski kor sloni na paru kamnitih stebrov.

V prezbiterij vodi kamnit slavolok, ki ima robove posnete na ajdovo zrno. Gotski prezbiterij je križnorebrasto obokan. Rustikalna, rahlo žlebasto profilirana klinasta rebra so v sečišču okrepljena z okroglim sklepnikom, ki ga krasi relief ščitka.

Poslikava

V prezbiteriju so slabo ohranjene poznogotske freske. V spodnjem pasu ostenja so naslikani apostoli. V polju pod obokom na SV steni je prizor Rojstvo. Na notranji strani slavoločne stene je naslikan Bog Oče s štirimi evangelisti.

Poslikava na oboku je bila izvršena na suh omet. V Z obočnem polju je naslikan Sv. Duh, v V obočnem polju pa par angelov.

Oprema

Veliki oltar sv. Justa stebrnega tipa je bil izdelan 1891 (dat.) iz marmorja in štuka lustra v baročni tradiciji. V niši stoji lesen kip sv. Justa iz 17. stol. Ob straneh sta kipa sv. Florijana in sv. Janeza Krstnika. V atiki je Marijin kip s kipoma angelov.

Ob slavoloku v ladji je nameščen oltarni nastavek, ostanek stranskega oltarja sv. Lucije, ki pripada tipu zlatega oltarja. Izdelan je bil v 17. stol., pred sred. 19. stol. pa so mu dodali atiko in krilno draperijo v poznobaročni tradiciji. Kip sv. Lucije v niši spremljata ob straneh kipa sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Barbare. V atiki je kiparska skupina Križani z Devico Marijo in sv. Janezom Evangelistom.

Ob vhodu stoji kamnoseško obdelan kropilnik.

Viri in literatura

E. Cevc 1975, str. 87, 93; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 2001, str. 191; I. Komelj 1973, str. 281; B. Premrl, Seznam cerkva.

zunanjost
notranjščina
‹ Vse podružnice župnije Zagorje