Predstavitev
O cerkvi
Lega in tloris
Pravilno orientirana obzidana cerkev stoji v jedru vasi. Na SV strani vodi do nje kamnit baročni porton, ki ga zaključujeta obeliska s kroglama. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na S strani, ladja in zvonik.
Zgodovina
Cerkev je prvič omenjena 1498. Sedanja stavba je bila postavljena v prvih desetletjih 17. stol. 1834 je pogorela. Zvonik je bil prizidan 1853 (dat.), zakristija pa 1875. V tem ali nekoliko poznejšem obdobju sta bila povišana ladja in prezbiterij.
Zunanjščina
Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Pred Z ladijsko steno stoji zvonik, ki ga obtekata kamnita pristrešen talni zidec in tripasovni konzolni podstrešni zidec. Zvonik se v pritličju odpira s kamnitim profiliranim vhodom, v zadnjem nadstropju pa s kamnitimi biforami in monoforo. Pokrit je s korenasto streho. Izpod zvonika vodi v ladjo kamnit profiliran portal, dat. 1604.
V J ladijsko steno je vzidan par kamnitih, lijakasto vrezanih in polkrožno zaključenih okenskih okvirjev. Desno okno je paličasto profilirano. V lok je vklesana letnica 1622. V S ladijsko steno je vzidan enako oblikovan par okenskih okvirjev. Profilirano levo okno z izklesanimi rastlinskimi motivi je dat. 1628. Desno okno je v temenu dat. 1633.
Prezbiterij obteka kamnit pristrešen talni zidec. V J steno je vzidan kamnit, lijakasto vrezan in polkrožno zaključen okenski okvir iz 17. stol.
Vogali stavbe so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Iz robov in zidave na ostenju ladje in prezbiterija je razvidna prvotna višina stavbe.
Notranjščina
Ladja je banjasto obokana, s sosvodnicami. Notranji oporniki s preprosto profiliranimi bazami in kapiteli delijo ladjo v tri pole.
V prezbiterij vodi kamnit pilastrski slavolok z volutnim sklepnim kamnom in robovi, posnetimi na ajdovo zrno. Prezbiterij je banjasto obokan, s sosvodnicami. V S steni je kamnit portal v zakristijo, ki ima na prekladi vklesano letnico 1875.
Zakristija ima raven strop.
Oprema
Veliki oltar sv. Lenarta slavoločnega tipa je bil izdelan v 17. stol. Iz tega časa je verjetno tudi kip sv. Lenarta v tronu. Oltar je bil predelan 1846 (dat.). Tedaj so mu dodali atiko, tabernakelj in ostale kipe; vse izdelano v baročni tradiciji. Ob straneh sta kipa sv. Krištofa in sv. Jedrti. V atiki je kip Brezmadežne s kipoma angelov adorantov. Tabernakelj krasijo kipi putov. Na obhodnih lokih stojita kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Jožefa.
Ambon je bil izdelan 2000.
Ob slavoloku stojita stranska oltarja, zasnovana kot par. Oltarja stebrnega tipa z volutno atiko sta bila izdelana 1846 v baročni tradiciji. Levi oltar, prej posvečen sv. Matiji, ima v tronu mavčen kip Brezmadežne. Desni oltar, prej posvečen sv. Urbanu, ima v tronu mavčen kip Srca Jezusovega. Ker sta sliki sv. Matije in sv. Urbana med II. svetovno vojno izginili, so ju v 3. četrt. 20. stol. nadomestili z novima kipoma.
Slike postaj križevega pota (o. na pl.) iz 2. pol. 19. stol. so vstavljene v novejše lesene okvirje, delo Mariborske restavratorske delavnice. Izidor Mole, ki je 1997 restavriral Križev pot, je dve najbolj poškodovani sliki postaj zamenjal s svojima slikama.
Ob vhodu stoji kamnit konzolni kropilnik, dat. 1643.
Viri in literatura
Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 2001, str. 171; J. Zabukovec 1910, str. 168–172.