Predstavitev
O cerkvi
Lega in tloris
Pravilno orientirana cerkev stoji na J robu vasi. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na S strani, ladja in zvonik.
Zgodovina
Cerkev je bila sezidana ok. 1664. Omenjena je 1684. 1693 jo je posvetil škof Giovanni Miller. Cerkev je bila prvotno podružnica trnovske župnije.
Zunanjščina
Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Pred Z ladijsko steno stoji zvonik, ki se v pritličju odpira z vhodom na Z strani. Pokrit je s korenasto streho. Izpod zvonika vodi v ladjo kamnit profiliran portal, ki ima v friz vklesane patrocinij cerkve, Kristusov in Marijin monogram ter letnico 1664.
V V zakristijsko steno je vzidan pravokoten kamnit baročni okenski okvir, zaključen s profiliranim zidcem, ki je bil prvotno verjetno v S steni prezbiterija. Enako oblikovano okno je v J steni prezbiterija.
Vogali stavbe so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi, ki so sedaj prekriti z ometom.
Notranjščina
Ladja je pokrita z novejšim ravnim lesenim stropom.
V prezbiterij vodi kamnit pilastrski slavolok. Prezbiterij je v gotski tradiciji pokrit z grebenastim obokom. Grebeni so razporejeni v rombasti shemi.
Oprema
Poznobaročni veliki oltar sv. Jurija stebrnega tipa je bil izdelan iz marmorja 1803 (dat.). V niši je kip sv. Jurija iz 1893, ki ga ob straneh spremljata kipa sv. Petra in sv. Florijana iz 1803. V medaljonu volutne atike je relief Sv. Duha, na volutah ob straneh pa sta kipa putov. Volutno menzo krasi razgibana kartuša.
Stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni v ladji, je 1923 in 1924 iz marmorja izdelal Ivan Piani (sign. in dat.). Pri zasnovi se je zgledoval po tipu stebrnega oltarja, ki so ga razvijale baročne kamnoseške delavnice v Gorici. Oltarja ob straneh dopolnjujeta volutni krili, zaključuje pa ju volutna atika. Niša je obrobljena z izklesano draperijo. V tronu levega oltarja je kip Device Marije z Detetom, v tronu desnega pa je mavčni kip Srca Jezusovega.
V prezbiteriju je križ z orodji Kristusovega trpljenja iz časa ok. 1900. V vhodni lopi pod zvonikom stojita na konzolah mavčna kipa sv. Terezije Deteta Jezusa in sv. Antona Padovanskega iz 2. četrt. 20. stol.
Križev pot (tempera na les) je bil naslikan v zadnjih desetletjih 20. stol.
Viri in literatura
Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 2001, str. 176; S. Vrišer 1983, str. 102.