Podružnica · Narin
Cerkev sv. Jakoba
Predstavitev
O cerkvi
Lega in tloris
Pravilno orientirana cerkev stoji SZ od vasi. V tlorisu si sledijo prezbiterij, glavna ladja s stransko ladjo na S strani in vhodna lopa.
Zgodovina
Cerkev je prvič omenjena 1498. Ladja je v jedru še poznoromanska. Stavbo je po naročilu košanskega župnika Janeza pl. Rampelija 1643–1651 prezidal in povečal Janez Sever. Isti stavbar je cerkvi 1659 prizidal stransko ladjo.
Zunanjščina
Glavna in stranska ladja sestavljata pravokotno stavbno telo, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Pred Z ladijsko steno stoji vhodna lopa, v katero vodi na Z strani kamnit pilastrski portal, zaključen z volutnim sklepnim kamnom. V lok portala je vklesan napis o postavitvi lope 1651.
Iz lope vodi v glavno ladjo kamnit portal z vklesano letnico 1633 na prekladi. Spodnji del paličasto profiliranih podbojev je okrašen z reliefom ribe faronike, preklada pa z reliefom kartuše. Portal zaključuje prekinjeno trikotno čelo. V timpanonu je relief angelske glavice, nad katerega je postavljen obelisk. Nad Z steno glavne ladje se dviga kamnit zvonik na preslico. V njegov podstavek je vzidana kamnita plošča z napisom, ki sporoča, da je bilo delo izvršeno pod Rampelijem 1647. V stransko ladjo vodi skozi Z steno kamnit baročni pilastrski portal, ki ima podboje okrašene z bisernikom. Zaključen je s prekinjenim trikotnim čelom, sredi katerega je postavljen relief vaze.
Iz romanske zidave iz pravilnih klesancev je razvidna prvotna višina glavne ladje pred Severjevo predelavo. V J steni glavne ladje so zazidane tri romanske, polkrožno zaključene okenske odprtine. Večja kamnita okenska okvirja sta bila v isto steno vzidana v 17. stol. V S steno stranske ladje sta vzidana kamnita okenska okvirja s profiliranima zidcema, dat. 1659.
Ostenje prezbiterija zaključuje konzolni podstrešni zidec. V S in J steno sta vzidana kamnita polkrožna, rahlo zašiljena okenska okvirja. V V steni je kamnita plošča z napisom, ki sporoča, da je prezbiterij v času župnika Rampelija in ključarjev Filipa Kranjca in Nikolaja Kureta 1643 zgradil Sever.
Stavbo obteka kamnit pristrešen talni zidec. Vogali so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi.
Notranjščina
Ostenje ravno krite glavne ladje zaključuje profiliran venčni zidec. V eno izmed plošč ladijskega tlaka je vklesana letnica 1705. Stranska ladja je od glavne ladje ločena s tremi kamnitimi arkadami, ki slonijo na slopih s posnetimi robovi. V loke je vklesan napis, ki sporoča, da je bila zidava opravljena pod Rampelijem 1659. Vse pole stranske ladje so križno obokane.
V prezbiterij vodi kamnit pilastrski slavolok, ki ima posnete robove. Dvopolni prezbiterij je v gotski tradiciji rombasto obokan. Rebra klinastega profila slonijo na piramidastih konzolah. Sečišča reber so poudarjena z nakazanimi sklepniki v obliki rozet.
Oprema
Veliki oltar sv. Jakoba Starejšega je bil postavljen 1674 (dat.), pozneje pa večkrat predelan. Predela, atika, krila, stebri in ogredje tega zlatega oltarja slavoločnega tipa so okrašeni z rezljanim in pozlačenim hrustančevjem. Osrednja korintska vibasta stebra, okrašena z rezljano vinsko trto, podpirata trikotno čelo, ki ga uokvirja prevojno segmentno čelo. V glavni niši je slika sv. Jakoba Starejšega (o. na pl.) iz 19. stol. V stranskih nišah stojita kipa sv. Petra in sv. Andreja. V atiki je kip Boga Očeta s kipi putov.
Stranski oltar sv. Jerneja, ki stoji ob V steni stranske ladje, je delo istega mojstra, ki je izdelal veliki oltar. Prav tako je okrašen z rezljanima hrustančevjem in vinsko trto. Izvirnih kipov ni več. Oltarna atika s kipom svetnika (morda sv. Volbenka) je sedaj postavljena v prezbiteriju.
Stranski oltar Device Marije stoji v glavni ladji desno od slavoloka. Oltar slavoločnega tipa je bil izdelan v 1. pol. 17. stol. Predela je okrašena s kartušami. Kanelirani kompozitni stebri nosijo prekinjeno trikotno čelo. V niši je novejša slika Passavske Marije Pomagaj (o. na pl.). Tudi na tem oltarju manjkajo izvirni kipi.
Križev pot (o. na pl.) je bil naslikan v 19. stol.
Ob glavnem vhodu je kamnit kropilnik, ki ima čašo dekorirano z izklesanim listovjem.
Viri in literatura
E. Cevc 1952, str. 243; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 2001, str. 190; B. Premrl, Seznam cerkva; B. Premrl 2006; F. Stele 1960, str. 112, 120, 121; S. Vrišer 1983, str. 28.