Podružnica · Gradec
Cerkev sv. Trojice
Predstavitev
O cerkvi
Lega in tloris
Pravilno orientirana cerkev stoji na hribu Z od vasi. Obdana je z zidano ograjo, zaključeno z zidcem iz kamnitih plošč. Na JV strani vodi do nje vhod, ki je flankiran s kamnitima slopoma, sestavljenima iz kaset. Porton je 1733 (dat.) verjetno postavil kamnosek Matija Bitenc. V tlorisu cerkve si sledijo prezbiterij, ladja in zvonik.
Zgodovina
Cerkev je bila sezidana ok. 1643 pod slavinskim župnikom Leonardom Mohoričem. Notranjščina je bila preurejena sredi 18. stol. Zvonik je bil zgrajen 1877.
Zunanjščina
Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Ob Z ladijsko steno je prislonjen zvonik, ki se v pritličju na Z strani odpira s kamnitim portalom. Nad volutnim sklepnim kamnom portala je kamnita plošča z letnico 1877. V zadnjem nadstropju se zvonik odpira s kamnito biforo na Z strani in z monoforami na drugih straneh. Pokrit je s korenasto streho. Izpod zvonika vodi v ladjo kamnit portal, ki ima na prekladi vklesane Kristusov monogram, Marijin monogram in letnico 1686.
V J steni prezbiterija je kamnit okenski okvir iz 1643 (dat.), ki ima v temenu kamnoseški okras, izpeljan iz gotskega krogovičja.
Stavba ima vogale okrepljene s kamnitimi šivanimi robovi. Obteka jo kamnit tripasovni konzolni podstrešni zidec.
Notranjščina
Ladja je pokrita z ravnim lesenim stropom.
V prezbiterij vodi pilastrski slavolok, ki ga je sočasno z velikim oltarjem iz sivega in črnega marmorja verjetno izklesal Francesco Robba. Stebra nosita segmenta ogredja in par volut, ki sestavljata lok. V temenu slavoloka je iz sivega peščenjaka izklesana bradata glava, nad njo pa volutni sklepni kamen s školjko, ostanek starega slavoloka.
Dvopolni prezbiterij je v gotski tradiciji rombasto obokan. Sečišča rustikalno oblikovanih reber so okrepljena z nakazanimi okroglimi in trikotnimi sklepniki. Rebra slonijo na nakazanih paličastih konzolah. Ob namestitvi velikega oltarja so odbili par reber nad njim.
Oprema
Marmorni veliki oltar Sv. Trojice je stebrnega tipa. Oltarna podoba, relief Marijino kronanje, je uokvirjena z volutnima konzolama in draperijo, ki pada izpod baldahina. Na volutah ob straneh sta kipa klečečih sv. Gregorja Velikega in sv. Antona Padovanskega. Oltar je manjša različica oltarja sv. Križa, ki ga je Robba izklesal 1748–1756 za zagrebško stolnico, danes pa je v cerkvi sv. Križa v Križevcih. Po eni tezi naj bi pivški oltar v 40. letih postavil Robba, relief in kipa pa naj bi pozneje izdelal Slavinski mojster.
Po drugi tezi naj bi ga v 60. letih 18. stol. izklesal Francesco Rottman.
Od stranskega oltarja iz 2. četrt. 20. stol. se je v ladji ohranil le mavčen kip sv. Terezije Deteta Jezusa.
Viri in literatura
Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Höfler 2001, str. 170; M. Klemenčič 1996, str. 116, 117; M. Klemenčič 1998 a, str. 34; M. Klemenčič 2000, str. 153; M. Klemenčič 2005, str. 108–112; I. Komelj 1973, str. 280; B. Premrl, Seznam cerkva; B. Premrl 2006; B. Resman 2000, str. 180; F. Stele 1960, str. 125; S. Vrišer 1983, str. 118, 123, 124, 178, 179, 207; J. Zabukovec 1910, str. 156, 227.