Domov/Košana/Podružnice/Cerkev Marijinega obiskanja

Podružnica · Gornja Košana

Cerkev Marijinega obiskanja

fotografija — Cerkev Marijinega obiskanja

Predstavitev

O cerkvi

Cerkev in zunanjščina

Cerkev stoji na dvignjeni ploščadi, obdani s kamnitim zidom, in je pravilno orientirana proti vzhodu. Z zahodne strani vodi do nje kamnit porton iz leta 1660, katerega slopa se končujeta z obeliskoma. Drugi dostop je na vzhodni strani, po kamnitem stopnišču s portonom iz leta 1701; vrhova njegovih slopov krasita kamniti krogli.

Zgodnjebaročno cerkev je med letoma 1640 in 1666, v času košanskih župnikov Janeza pl. Rampelija in Lazarja Rampelija, sezidal dolnjekošanski zidarski in kamnoseški mojster Janez Sever. V drugi polovici 18. stoletja so stavbo povišali in njeno notranjost predelali v poznobaročnem slogu.

Pred zahodno, vhodno steno ladje stoji odprta stebrna lopa, ki jo domačini imenujejo »klonica«. Streha sloni na kamnitih toskanskih stebrih, friz pa krasi niz konzol. Napis sporoča, da so lopo začeli graditi v času Janeza Rampelija, dokončali pa leta 1666 pod Lazarjem Rampelijem. Lopa velja za enega najlepših dosežkov stavbarstva na prehodu iz renesanse v barok na Slovenskem.

Iz lope vstopimo v ladjo skozi kamnoseško obdelan in bogato okrašen portal. Napis v frizu pove, da ga je leta 1640 dal postaviti Janez pl. Rampelij. Portal se končuje s prekinjenim, okrašenim trikotnim čelom, v katerem je Rampelijev grb, obdan s Kristusovim in Marijinim monogramom. Nad njim je vaza z začetnicama kamnoseškega mojstra Janeza Severja.

Na desni strani portala je vzidan kamnit kropilnik iz leta 1640. Kamnita okenska okvirja ob portalu iz leta 1654 sta prav tako kamnoseško okrašena. Nad zahodno ladijsko steno se dviga zvonik na preslico iz leta 1654. Okni na južni in jugovzhodni steni prezbiterija sta kamniti in šilastoločni. Vogali cerkve so poudarjeni s kamnitimi šivanimi robovi.

Notranjost in oprema

Ladja je razdeljena na tri pole. V prezbiterij vodi slavolok s sklepnim kamnom, njegov obok pa sloni na poznobaročnih konzolah. Veliki poznobaročni oltar Marijinega obiskanja je nastal okoli leta 1800. Iz približno istega časa sta tudi stranska poznobaročna oltarja Žalostne Matere Božje in sv. Jožefa. Pod pevskim korom je kamnit kropilnik iz leta 1678.

Praznik

Praznik Marijinega obiskanja je 31. maja. Prvo nedeljo po tem datumu vaščani praznujejo krajevni praznik, »shuod«.

Literatura:

  • Metoda Kemperl: Podružnična cerkev Marijinega obiskanja v Gornji Košani. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 69–71, 229–236.
zunanjost
notranjščina
‹ Vse podružnice župnije Košana