Podružnica · Vremščica
Cerkev sv. Urbana
Predstavitev
O cerkvi
Zgodovina
Cerkev stoji pod vrhom Vremščice, na nadmorski višini približno 1000 metrov. Prvič jo omenja Janez Vajkard Valvasor v opisu župnije Košana v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Nekaj let pozneje jo omenja tudi tajnik tržaškega škofa Janeza Frančiška Millerja v poročilu o škofovi vizitaciji košanske župnije leta 1693, nato pa še urbar košanske župnije iz leta 1727.
Starejšo cerkev je pozneje uničila strela ali požar; po izročilu bi ga lahko nehote povzročili pastirji ali kdo, ki je v njej iskal zavetje. Župnijska kronika navaja, da so se leta 1908, ob veliki suši, v župniji zaobljubili, da bodo cerkev obnovili. Načrt se zaradi obeh svetovnih vojn, gospodarskih težav, večkratnih sprememb državne pripadnosti teh krajev in po drugi svetovni vojni tudi zaradi političnih razmer ter omejevanja verskega življenja ni uresničil še skoraj sto let.
Današnja cerkev je sezidana na ostankih prejšnje. Ti kažejo, da je imela starejša stavba na pročelju gotski šilastoločni portal, nad njim skromno zvončnico z lino za zvon, na južni strani ladje pa dve okenci. Tloris ladje in apside kaže na romansko zasnovo: pravokotno ladjo in zaobljeno oltarno vdolbino. Ostanki gotskega portala kažejo, da je cerkev svojo končno starejšo zunanjo podobo verjetno dobila v prvi polovici 15. stoletja.
Cerkev so verjetno postavili zato, ker so na Vremščici že v srednjem veku kosili travnike in pasli ovce. Ljudem na planoti je služila kot verski prostor in zavetje ob slabem vremenu. Z njo je povezanih tudi več legendarnih pripovedi iz okoliških vasi.
Obnova in nova cerkev
Priprave na obnovo so se začele leta 2005. Glavni pobudnik je bil Franc Škrinjar iz Povirja pri Divači, podprli pa so ga takratni košanski župnik Vid Premrl, prebivalci Košanske doline ter ljudje iz več krajev na Krasu in v Brkinih. Pri pripravi načrta sta sodelovala umetnostni zgodovinar dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU in Božidar Premrl, poznavalec zgodovine kraškega kamnoseštva. Temeljni kamen je leta 2006 blagoslovil košanski župnik Zdenko Štrukelj.
Pri gradnji so sodelovali tudi košanski gasilci, ki so pod vodstvom Jožeta Morela na Vremščico vozili gradbeni material. V novo cerkev so vzidali več kamnitih elementov iz opuščenih hiš v Košanski dolini. Pročelje z zvončnico je izdelalo kamnoseštvo Tavčar iz Povirja, kiparski in kamnoseški okraski z verzi pa so delo župnika Vida Premrla, ki je medtem postal župnik v Slivju v Brkinih. Umetelni friz nad portalom je izdelalo podjetje Marmor iz Sežane.
V friz je vklesan napis z akrostihom in kronogramom. Povečane črke sestavijo ime zavetnika cerkve URBAN, vsota povečanih rimskih številk pa da letnico 2008. Na levi strani pročelja je v ločno zaključeni niši majhna kapelica z reliefno upodobitvijo Kalvarije, izklesano iz kamna prejšnje cerkve. Na desni strani portala je kiparsko oblikovana »škrabica« z datumom 20. 7. 2007, zapisanim z rimskimi številkami. Na kamnu so upodobljeni papeški trojni križ, tiara ter roki sv. Urbana in romarja, ki prispe na Vremščico, ob tem pa še nagovor v verzih.
Masiven kamen nad portalom ima obliko okrasne rozete. Na njegovih vogalih so izklesane štiri krilate angelske glavice, mednje je vdelan kamnit križ, v sredini pa Jezusov monogram IHS. Nad pročeljem se dviga zvončnica; plošča v njenem podstavku ima vklesano letnico 20 + 08, v zatrepu sta dve angelski glavi, na vrhu pa kiparsko izdelano razpelo. Zvon z napisom in letnico je izdelala livarna Omco Feniks v Žalcu. Streha je trikapna in pokrita z rdečo opečno kritino.
Notranjost in oprema
Tudi notranjost je kamnoseško okrašena z elementi in napisi, ki so delo Vida Premrla. Marmornati oltar, obrnjen proti vernikom, je po načrtu arhitekta Matjaža Megliča iz Loma pri Tržiču izdelalo kamnoseško podjetje Vojka Možine iz Sela na Vipavskem. Cerkev sta likovno opremila rezbar Branko Vegelj iz Petkovca v Rovtah ter rezbar in restavrator Miha Legan iz Žužemberka. Tlak je iz svetlejšega in temnejšega repenskega apnenca.
Obnovljeno cerkev je 24. maja 2009 blagoslovil koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Jeseni 2011 so ji prizidali zavetišče sv. Frančiška, namenjeno pastirjem in gornikom ob slabem vremenu.
Zavetnik in izročilo
Cerkev je posvečena papežu Urbanu I., ki goduje 19. maja. Rodil se je v 2. stoletju, umrl pa najverjetneje 19. maja 230 v Rimu. Po ljudskem izročilu varuje pred mrazom, hudo uro, strelo in pijanostjo, obenem pa velja za varuha vinogradov, zato ga posebej častijo v vinorodnih krajih. Z njim so povezani številni vremenski pregovori. Spomladi na Vremščici cvetijo divje narcise, ki jim okoličani po sv. Urbanu pravijo »vrbanščice« ali »vrbanke«.
Literatura:
- Božidar Premrl: Cerkev na Gori sv. Urbana. Ob blagoslovitvi obnovljene cerkve sv. Urbana na Vremščici 24. maja 2009. Ljubljana: samozaložba, 2009.