Podružnica · Suhorje
Cerkev sv. Nikolaja
Predstavitev
O cerkvi
Zgodovina in zunanjščina
Cerkev je pravilno orientirana proti vzhodu. Do nje in do pokopališča ob njej vodijo kamnite stopnice, na vrhu katerih stojita kamnita slopa z obeliskoma. Morebitna prva omemba cerkve sega v leto 1526, zanesljivo pa je omenjena leta 1684. Sredi 17. stoletja so jo v času košanskega župnika Janeza pl. Rampelija predelali. Leta 1726 je župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll dal prizidati severno zakristijo.
Leta 1730 so prezidali prezbiterij, ki se zaključuje ravno; dela je verjetno vodil dolnjekošanski zidarski in kamnoseški mojster Matija Bitenc. Konec 18. stoletja so ladjo podaljšali in povišali ter notranjost na novo obokali. Takrat je dobila tudi nekatere prvine poznobaročne arhitekture po beneških zgledih. Leta 1844 so prizidali zvonik, leta 1921 pa južno zakristijo. Leta 1947 je bila na Suhorju ustanovljena župnija, vendar jo že več desetletij upravlja župnik župnije Košana.
Zvonik ob zahodni steni ladje je oglejskega tipa, vendar ga pokriva značilna čebulasta streha iz kamnitih plošč. V pritličju so kamniti vhodi, skozi katere se pride do cerkvenega vhoda v obliki zgodnjebaročnega kamnitega portala. Njegova podboja sta okrašena z ornamentom in rozetami; v friz so vklesani posvetilni napis, Rampelijevo ime in letnica 1654.
V južno ladijsko steno sta vzidana dva baročna kamnita okenska okvirja. Desni je kamnoseško okrašen in nosi letnico 1636. Tudi podboja baročnega kamnitega portala v zahodni steni severne zakristije sta okrašena; v frizu sta vklesani začetnici župnika Fabrisa in letnica 1726. Stavba je sezidana iz pravilnih klesancev.
Notranjost in oprema
Ladjo pokriva zrcalni obok, njeno ostenje pa členijo toskanski pilastri; podobno je razčlenjen prezbiterij. Ladja je razdeljena na tri pole, ob straneh srednje pole pa se odpirata pilastrski niši. Pevski kor sloni na paru kamnitih osmerokotnih stebrov. Njegova ograja je razčlenjena s pilastri in oblikovana v baročni tradiciji.
V prezbiterij se vstopi skozi pilastrski slavolok. Okrašene kamnite baze slavoloka so ostanek starejšega slavoloka iz leta 1730, ki naj bi ga izdelal mojster Matija Bitenc. Pod slavolokom so v stopnico vklesane začetnice župnika Fabrisa in letnica 1730. Prezbiterij je banjasto obokan, teme oboka pa je poznobaročno okrašeno, med drugim z reliefom Svetega Duha. Leva zakristija se v prezbiterij odpira v pritličju in nadstropju s parom arkad, enaki arkadi v pritličju desne zakristije pa sta zazidani. Pod desno arkado je kamnit pravokoten portal.
Okoli leta 1900 so cerkev dekorativno poslikali. V osrednjem okvirju je Jezus dobri pastir, v stranskih okvirjih pa angelska glavica z rastlinsko ornamentiko. Veliki oltar sv. Nikolaja iz konca 18. stoletja so v 19. stoletju nekoliko predelali ter dopolnili z zidanima obhodnima lokoma. Daritveni oltar je sestavljen iz balustrov nekdanje obhajilne mize. Stranska oltarja ob slavoloku sta iz 19. stoletja in ohranjata baročno tradicijo.
Ob severnem oltarju stoji neoromanska prižnica iz začetka 20. stoletja. Podobe križevega pota so iz 19. stoletja. Pod pevskim korom je vzidan krstilnik s kamnitim podstavkom. Napis sporoča, da je bil izdelan leta 1794, v času košanskega župnika Jožefa Škerla. Vzidana kropilnika pod korom sta iz leta 1957.
Zavetnik in krajevni praznik
Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov. Živel je v 3. in 4. stoletju, rodil se je v Grčiji, umrl pa v Mali Aziji. Izročilo poudarja njegovo darežljivost, zato je z njim povezano decembrsko obdarovanje otrok. Velja za priprošnjika v različnih stiskah ter za zavetnika mornarjev, brodarjev in čolnarjev. Goduje 6. decembra. Prvo nedeljo po tem datumu vaščani praznujejo krajevni praznik, »shuod«.
Literatura:
- Metoda Kemperl: Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Suhorju. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 172–175, 229–236.