Katekizem katoliške Cerkve

KKC 995

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 10. člen: VERUJEM ... ODPUščANJE GREHOV › I. Kristusovo vstajenje in naše

993

Farizeji (prim. Apd 23,6) in mnogi Gospodovi sodobniki (prim. Jn 11,24) so upali na vstajenje. Jezus ga določno uči. Saducejem, ki vstajenje tajijo, pravi: "Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Svetega pisma in ne božje moči?" (Mr 12,24). Vera v vstajenje se opira na vero v Boga, ki "ni Bog mrtvih, ampak živih" (Mr 12,27).

994

A tu je še nekaj več: Jezus povezuje vero v vstajenje s svojo osebo: "Jaz sem vstajenje in življenje" (Jn 11,25). On sam bo poslednji dan obudil tiste, ki bodo vanj verovali (prim. Jn 5,24-25; 6,40) in ki bodo jedli njegovo telo in pili njegovo kri (prim. Jn 6,54). Jezus že sedaj daje znamenje in poroštvo za to, ko nekaterim mrtvim vrne življenje (prim. Mr 5,21-42; Lk 7,11-17; Jn 11) in napove s tem svoje lastno vstajenje, ki pa bo drugačnega reda. O tem edinstvenem dogodku govori kot o "znamenju preroka Jona" (Mt 12,40), o znamenju templja (prim. Jn 2,19-22): s tem napove svoje vstajenje tretji dan po svoji smrti (prim. Mr 10,34).

995

Biti Kristusova priča pomeni biti "priča njegovega vstajenja" (Apd 1,22; prim. 4,33), spadati med tiste, ki so "z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih" (Apd 1O,41). Krščansko upanje na vstajenje je v celoti zaznamovano s srečanji z vstalim Kristusom. Vstali bomo kakor on, z njim in po njem.

996

Že od samega začetka je krščanska vera v vstajenje naletela na nerazumevanja in nasprotovanja (prim. Apd 17,32; 1 Kor 15,12-13). "V nobeni točki krščanska vera ne naleti na več nasprotovanja kakor pri vstajenju mesa" (sv. Avguštin, Psal. 88,2,5). Zelo splošno je sprejeto, da se po smrti življenje človeške osebe nadaljuje na duhovni način. Toda, kako verovati, da bi to telo, ki je tako očitno umrljivo, moglo vstati k večnemu življenju?

Kako mrtvi vstajajo?

997

Kaj se pravi "vstati od mrtvih"? V smrti, ločitvi duše in telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre njegova duša naproti srečanju z Bogom, čeprav še ostane v čakanju na to, da bi bila spet zedinjena s svojim poveličanim telesom. Bog bo v svoji vsemogočnosti dokončno podelil neminljivo življenje našim telesom, ko jih bo z močjo Kristusovega vstajenja zedinil z našimi dušami.