Katekizem katoliške Cerkve

KKC 992

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 10. člen: VERUJEM ... ODPUščANJE GREHOV › I. Kristusovo vstajenje in naše

990

Izraz "meso" označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti (prim. 1 Mz 6,3; Ps 56,5; Iz 40,6). "Vstajenje mesa" pomeni, da po smrti ne bo obstajalo le življenje neumrljive duše, marveč da bodo znova prejela življenje celo naša "umrljiva telesa" (Rim 8,11).

991

Verovati v vstajenje mrtvih je bilo od vsega začetka bistvena prvina krščanske vere. "Fiducia christianorum resurrectio mortuorum; illam credentes, sumus" ("Zaupanje kristjanov je vstajenje mrtvih; ko to verujemo, obstajamo") (Tertulijan):

Kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna ... Toda Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali (1 Kor 15,12-14.2O).

I. Kristusovo vstajenje in naše

Napredujoče razodevanje vstajenja

992

Bog je vstajenje mrtvih svojemu ljudstvu polagoma razodeval. Upanje na telesno vstajenje mrtvih se je bolj in bolj uveljavljalo kot notranja (nujna) posledica vere v Boga kot stvarnika celotega človeka, duše in telesa. Stvarnik nebes in zemlje je tudi tisti, ki zvesto ohranja svojo zavezo z Abrahamom in njegovimi potomci. V tej dvojni perspektivi se je začela izražati vera v vstajenje. Makabejski mučenci izpovedujejo v svojih preskušnjah:

Kralj sveta nas bo spet obudil k večnemu življenju, ker umiramo za njegove postave (2 Mkb 7,9). Radi izgubljamo po ljudeh življenje, ko smemo imeti od Boga dano upanje, da bomo po njem zopet obujeni (2 Mkb 7,14; prim. 7,29; Dan 12,1-13).

993

Farizeji (prim. Apd 23,6) in mnogi Gospodovi sodobniki (prim. Jn 11,24) so upali na vstajenje. Jezus ga določno uči. Saducejem, ki vstajenje tajijo, pravi: "Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Svetega pisma in ne božje moči?" (Mr 12,24). Vera v vstajenje se opira na vero v Boga, ki "ni Bog mrtvih, ampak živih" (Mr 12,27).

994

A tu je še nekaj več: Jezus povezuje vero v vstajenje s svojo osebo: "Jaz sem vstajenje in življenje" (Jn 11,25). On sam bo poslednji dan obudil tiste, ki bodo vanj verovali (prim. Jn 5,24-25; 6,40) in ki bodo jedli njegovo telo in pili njegovo kri (prim. Jn 6,54). Jezus že sedaj daje znamenje in poroštvo za to, ko nekaterim mrtvim vrne življenje (prim. Mr 5,21-42; Lk 7,11-17; Jn 11) in napove s tem svoje lastno vstajenje, ki pa bo drugačnega reda. O tem edinstvenem dogodku govori kot o "znamenju preroka Jona" (Mt 12,40), o znamenju templja (prim. Jn 2,19-22): s tem napove svoje vstajenje tretji dan po svoji smrti (prim. Mr 10,34).