Gospod je sv. Petra napravil za vidni temelj svoje Cerkve. Izročil mu je njene ključe. Škof rimske Cerkve in naslednik sv. Petra je "glava škofovskega zbora, Kristusov namestnik in tu na zemlji pastir vesoljne Cerkve" (ZCP, kan. 331).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje
Papež "ima po božji ustanovitvi vrhovno, polno, neposredno in vesoljno oblast pri skrbi za duše" (Š 2).
Škofje, ki jih je postavil Sveti Duh, so nasledniki apostolov. "Posamezni škofje pa so vidno počelo in temelj edinosti v svojih delnih Cerkvah" (C 23).
Naloga škofov je, da ob pomoči duhovnikov, svojih sodelavcev, in diakonov, verodostojno (avtentično) učijo vero, obhajajo bogoslužje, predvsem evharistijo, in kot pravi pastirji vodijo svojo Cerkev. K njihovi nalogi spada tudi, s papežem in pod njim, skrb za vse Cerkve.
"Ker je za stan laikov značilno, da živijo sredi sveta in svetnih opravil, jih Bog kliče, da prežeti s Kristusovim duhom apostolsko delujejo v svetu kakor kvas" (LA 2).