"Že prav od začetka Cerkve so živeli možje in žene, ki so hoteli z izvrševanjem evangeljskih svetov svobodneje hoditi za Kristusom in ga še bolj zvesto posnemati ter so vsak na svoj način živeli Bogu posvečeno življenje. Mnogi od njih so po navdihu Svetega Duha živeli samotarsko življenje ali pa ustanovili redovniške družine, ki jih je Cerkev s svojo oblastjo rada sprejela in odobrila" (R 1).
ki jih Sveti Duh zaupa Cerkvi; potrjevati nove oblike posvečenega življenja je pridržano apostolskemu sedežu (prim. ZCP, kan. 605).