Katekizem katoliške Cerkve

KKC 916

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje

III. Posvečeno življenje

914

"Stan, ki ga utemeljuje spoljevanje evangeljskih svetov, sicer ni del hierarhične zgradbe Cerkve, vendar pa neomajno spada k njenemu življenju in k njeni svetosti" (C 44).

Evangeljski sveti, posvečeno življenje

915

Evangeljski sveti so v svoji mnogoterosti predloženi vsakemu Kristusovemu učencu. Popolnost ljubezni, h kateri so poklicani vsi verniki, prinaša s seboj za tiste, ki svobodno sprejmejo poklicanost k posvečenemu življenju, obveznost živeti življenje čistosti v celibatu zaradi božjega kraljestva ter življenje uboštva in pokorščine. Zaobljubitev spolnjevanja teh svetov v trajnem stanu življenja, odobrenem od Cerkve, je tisto, kar je značilno za Bogu "posvečeno življenje" (prim. C 42-43; R 1).

916

Redovniški stan se potemtakem izkazuje kot eden od načinov uresničevanja globlje segajočega posvečenja, ki se zakoreninja v krstu in človeka v celoti preda Bogu (prim. R 5). V posvečenem življenju Kristusovi verniki ob nagibanju Svetega Duha sklenejo od bliže hoditi za Kristusom, dati se nadvse ljubljenemu Bogu in, prizadevajoč si za popolno ljubezen v službi božjega kraljestva, označevati in naznanjati v Cerkvi veličastvo prihodnjega sveta (prim. ZCP, kan. 573).

Veliko drevo z mnogoterimi vejami

917

"Kakor drevo, ki je pognalo iz semena, zasejanega od Boga, in se je na Gospodovi njivi čudovito razraslo v mnogotero vejevje, tako so torej nastale različne oblike samotarskega ali pa skupnega življenja in različne redovne družine, ki so v veliko duhovno korist članom in v blagor vsemu Kristusovemu skrivnostnemu telesu" (C 43).

918

"Že prav od začetka Cerkve so živeli možje in žene, ki so hoteli z izvrševanjem evangeljskih svetov svobodneje hoditi za Kristusom in ga še bolj zvesto posnemati ter so vsak na svoj način živeli Bogu posvečeno življenje. Mnogi od njih so po navdihu Svetega Duha živeli samotarsko življenje ali pa ustanovili redovniške družine, ki jih je Cerkev s svojo oblastjo rada sprejela in odobrila" (R 1).

ki jih Sveti Duh zaupa Cerkvi; potrjevati nove oblike posvečenega življenja je pridržano apostolskemu sedežu (prim. ZCP, kan. 605).