Katekizem katoliške Cerkve

KKC 906

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › II. Verni laiki

Deležnost laikov pri Kristusovi preroški službi

904

"Kristus ... izvršuje svojo preroško službo ... ne le po hierarhiji ..., ampak tudi po laikih. Postavlja jih za svoje priče in jih usposablja s čutom vere in z milostjo besede" (C 35):

Poučevati koga z namenom, da bi ga privedli k veri, je naloga vsakega pridigarja in celo vsakega verujočega (sv. Tomaž Akvinski, s. th. III, 71,4, ad 3).

905

Svoje preroško poslanstvo laiki izvršujejo tudi z evangelizacijo, to je z "oznanjevanjem Kristusove blagovesti s pričevanjem življenja in besede". Pri laikih "dobiva ta evangelizacija ... svojevrsten pečat in posebno učinkovitost iz tega, ker poteka v navadnih razmerah sveta" (C 35):

Ta apostolat ne obstaja zgolj v pričevanju življenja. Pravi apostol išče priložnosti, da Kristusa z besedo oznanja bodisi nevernim ... bodisi vernim (LA 6; prim. M 15).

906

Tisti izmed vernih laikov, ki so za to sposobni in se za to vzgajajo, morejo tudi pomagati pri katehezi (prim. ZCP, kan. 774; 776; 780), pri poučevanju svetih znanosti (prim. ZCP, kan. 229), pri sredstvih družbenega obveščanja (prim. ZCP, kan. 823,1).

907

"V skladu s svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, ki ga učivajo, imajo pravico in včasih celo dolžnost, da posvečenim pastirjem povedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve; drugim vernikom pa naj ga razodevajo tako, da ostane neokrnjena vera, nravnost in spoštovanje do pastirjev, hkrati pa naj upoštevajo skupno korist in dostojanstvo posameznih oseb" (ZCP, kan. 212,3).

Deležnost laikov pri Kristusovi kraljevski službi

908

S svojo pokorščino vse do smrti (prim. Flp 2,8-9) je Kristus svojim učencem priobčil dar kraljevske svobode, "da bi z zatajevanjem samega sebe in s svetim življenjem premagovali v sebi kraljestvo greha" (C 36):

strastem, je svoj lastni gospodar: moremo ga imenovati kralja, ker je sposoben vladati samemu sebi; svoboden je in neodvisen in se ne pusti ujeti v suženjstvo greha (sv. Ambrož, Psal. 118,14,30: PL 15,1403A).

kje take, da zavajajo v greh, tako ozdravljajo, da bo vse to postalo skladno z vodili pravičnosti in da bo bolj pospeševalo krepostno življenje, kakor pa mu škodovalo. Če bodo tako ravnali, bodo z resničnimi moralnimi vrednotami preželi kulturo in človeška dela" (C 36).