Katekizem katoliške Cerkve

KKC 90

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 2. člen: Predajanje Božjega razodetja naprej › III. Razlaganje dediščine vere

Verske resnice

88

Cerkveno učiteljstvo v polnosti uporabi avtoriteto (oblast), ki jo ima od Kristusa, kadar definira dogme, opredeli verske resnice, se pravi, kadar v obliki, ki obvezuje krščansko ljudstvo k nepreklicnemu pritrjevanju vere, predloži resnice, vsebovane v božjem razodetju, ali resnice, ki so z njimi v nujni zvezi.

89

Med našim duhovnim življenjem in dogmami (verskimi resnicami) obstaja organska vez. Dogme (verske resnice) so luči na poti naše vere; razsvetljujejo nam to pot vere in jo delajo varno ter zanesljivo. Nasprotno pa, če je naše življenje pravilno in pošteno, bosta tudi naš razum in naše srce sprejemajoče odprta za sprejemanje luči verskih resnic (prim. Jn 8,31-32).

90

Medsebojne vezi in koherentnost (medsebojno skladnost) verskih resnic je mogoče najti v celoti razodetja Kristusove skrivnosti (prim. 1. vat. koncil: DS 3016: "nexus mysteriorum"; C 25). "Znotraj katoliškega nauka obstoji neki red ali 'hierarhija' resnic, ker je njihova zveza s temeljem krščanske vere različna" (E 11).

Nadnaravni verski čut

91

Vsi verniki imajo delež pri razumevanju in predajanju razodete resnice. Prejeli so maziljenje s Svetim Duhom, ki jih poučuje (prim. 1 Jn 2,20.27) ter jih uvaja v vso resnico (prim. Jn 16,13).

92

"Celota vernikov (...) se v verovanju ne more motiti. In to svojo posebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim čutom vsega ljudstva, 'ko od škofov do zadnjih vernih laikov' izpričuje svoje vesoljno soglasje v stvareh vere in nravnosti" (C 12).