Katekizem katoliške Cerkve

KKC 873

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje

4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje

871

"Verniki so tisti, ki se s krstom včlenijo v Kristusa in postanejo božje ljudstvo, so zato na svoj način deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, vsak po svoji zmožnosti pa je poklican k izvrševanju poslanstva, ki ga je Bog zaupal Cerkvi, da ga spolnjuje v svetu" (ZCP, kan. 204,1; prim. C 31).

872

"Med vsemi verniki vlada zaradi njihovega prerojenja v Kristusu resnična enakost glede dostojanstva in dejavnosti, v kateri vsi skupaj in vsak po svoji zmožnosti in nalogi sodelujejo pri graditvi Kristusovega telesa" (ZCP, kan. 208; prim. C 32).

873

Celo razlike, ki po Gospodovi volji obstajajo med udi njegovega telesa, služijo edinosti in poslanstvu tega telesa. V Cerkvi namreč "obstaja različnost službe, a enota poslanstva. Kristus je apostolom in njihovim naslednikom poveril nalogo, da v njegovem imenu in z njegovo oblastjo učijo, posvečujejo in vodijo. Laiki, deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, pa spolnjujejo v Cerkvi in v svetu svoj delež pri poslanstvu vsega božjega ljudstva" (LA 2). Končno so "med obojimi (tj. pripadajočimi tako hierarhiji kakor laikom) verniki, ki se na svoj poseben način z zaobljubo evangeljskih svetov ... posvetijo Bogu in koristijo odrešenjskemu poslanstvu Cerkve" (ZCP, kan. 207,2).

Čemu cerkvene službe?

I. Hierarhična ureditev Cerkve

874

Kristus sam je izvir služb v Cerkvi. On jih je ustanovil, on jim je dal avtoriteto (oblast) in poslanstvo, usmerjenost in namen:

Da bi božje ljudstvo pasel in vedno množil, je Kristus Gospod v svoji Cerkvi ustanovil različne, v dobro vsemu telesu naravnane službe. Nositelji svete oblasti namreč služijo svojim bratom, da bi vsi, ki spadajo k božjemu ljudstvu, ... dospeli do zveličanja" (C 18).

875

"Kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani?" (Rim 10,14-15). Nihče, noben posameznik in nobena skupnost ne moreta sama sebi oznanjati evangelija. "Vera je iz oznanjevanja" (Rim 10,17). Nihče ne more sam sebi podeliti pooblastila in poslanstva za oznanjevanje evangelija. Od Gospoda poslani govori in deluje ne s svojo lastno avtoriteto, temveč v moči Kristusove avtoritete; govori ne kot član skupnosti, marveč njej v Kristusovem imenu. Nihče ne more sam sebi podeliti milosti, biti mora dana in ponudena. To predpostavlja služabnike (delilce) milosti, ki jih je pooblastil in usposobil Kristus. Od njega prejmejo poslanstvo in pooblastilo ("sveto oblast", "potestas sacra"), da delujejo "in persona Christi capitis" (kot zastopniki Kristusa-glave). To službo, v kateri Kristusovi odposlanci delajo in dajejo po božjem daru to, česar ne morejo delati in dajati sami iz sebe, imenuje izročilo Cerkve "zakrament". Cerkvena služba se podeljuje s posebnim zakramentom.