"Kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani?" (Rim 10,14-15). Nihče, noben posameznik in nobena skupnost ne moreta sama sebi oznanjati evangelija. "Vera je iz oznanjevanja" (Rim 10,17). Nihče ne more sam sebi podeliti pooblastila in poslanstva za oznanjevanje evangelija. Od Gospoda poslani govori in deluje ne s svojo lastno avtoriteto, temveč v moči Kristusove avtoritete; govori ne kot član skupnosti, marveč njej v Kristusovem imenu. Nihče ne more sam sebi podeliti milosti, biti mora dana in ponudena. To predpostavlja služabnike (delilce) milosti, ki jih je pooblastil in usposobil Kristus. Od njega prejmejo poslanstvo in pooblastilo ("sveto oblast", "potestas sacra"), da delujejo "in persona Christi capitis" (kot zastopniki Kristusa-glave). To službo, v kateri Kristusovi odposlanci delajo in dajejo po božjem daru to, česar ne morejo delati in dajati sami iz sebe, imenuje izročilo Cerkve "zakrament". Cerkvena služba se podeljuje s posebnim zakramentom.