Katekizem katoliške Cerkve

KKC 86

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 2. člen: Predajanje Božjega razodetja naprej › III. Razlaganje dediščine vere

III. Razlaganje dediščine vere

Dediščina vere, zaupana celoti Cerkve

84

"Sveto dediščino" (prim. 1 Tim 6,20; 2 Tim 1,12-14) vere ("depositum fidei"), vsebovano v svetem izročilu in Svetem pismu, so apostoli zaupali celoti Cerkve. "Ko se oklepa tega zaklada, vse sveto ljudstvo, združeno s svojimi pastirji, stanovitno vztraja v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah, tako da v zvestobi do izročene vere ter v njenem udejanjanju in izpovedovanju vlada edinstveno soglasje med predstojniki in verniki" (BR 10).

Cerkveno učiteljstvo

85

"Naloga obvezujoče razlagati zapisano ali izročeno božjo besedo je zaupana živemu cerkvenemu učiteljstvu, ki svojo avtoriteto izvršuje v imenu Jezusa Kristusa" (BR 10), to se pravi škofom v občestvu s Petrovim naslednikom, rimskim škofom.

86

"To učiteljstvo pa ni nad božjo besedo, ampak ji služi, ko uči samo tisto, kar je izročeno; po božjem naročilu in ob podpori Svetega Duha to pobožno posluša, sveto čuva in zvesto razlaga; in iz tega edinega zaklada vere črpa vse tisto, kar predlaga v verovanje kot od Boga razodeto" (BR 10).

87

Spominjajoč se Kristusovih besed apostolom: "Kdor vas posluša, mene posluša" (Lk 10,16; prim. C 20) verniki učljivo sprejemajo učenje in smernice, ki jim jih v različnih oblikah dajejo njihovi pastirji.

Verske resnice

88

Cerkveno učiteljstvo v polnosti uporabi avtoriteto (oblast), ki jo ima od Kristusa, kadar definira dogme, opredeli verske resnice, se pravi, kadar v obliki, ki obvezuje krščansko ljudstvo k nepreklicnemu pritrjevanju vere, predloži resnice, vsebovane v božjem razodetju, ali resnice, ki so z njimi v nujni zvezi.