Katekizem katoliške Cerkve

KKC 83

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 2. člen: Predajanje Božjega razodetja naprej › II. Razmerje med izročilom in svetim pismom

81

"Sveto pismo je namreč božja beseda, kolikor je ob navdihovanju božjega Duha pismeno zaznamovana."

"Sveto izročilo pa božjo besedo, ki sta jo Kristus Gospod in Sveti Duh zaupala apostolom, v celoti predaja naprej njihovim naslednikom, da jo ob razsvetljujočem vodstvu Duha resnice v svojem oznanjevanju zvesto ohranjajo, razlagajo in razširjajo".

82

Iz tega sledi, da Cerkev, ki ji je zaupano predajanje in razlaganje razodetja, "svoje gotovosti glede vsega, kar je razodeto, ne zajema samo iz Svetega pisma. Zato je oboje treba sprejemati in ceniti z enako ljubeznijo in spoštovanjem" (BR 9).

Apostolsko izročilo in cerkvena izročila

83

Izročilo, o katerem tu govorimo, prihaja od apostolov in predaja naprej to, kar so le-ti prejeli iz Jezusovega učenja in zgleda ter tisto, kar so se naučili po Svetem Duhu. Prvi rod kristjanov namreč še ni imel Nove zaveze napisane; in Nova zaveza sama pričuje za proces živega izročanja oziroma izročila.

Od tega izročila je treba razlikovati teološka, disciplinarna, liturgična ali pobožnostna "izročila" v krajevnih Cerkvah. Ta izročila sestavljajo posebne oblike, pod katerimi dobiva veliko izročilo izraze, ki so prilagojeni različnim krajem in dobam. V luči velikega izročila je pod vodstvom cerkvenega učiteljstva mogoče ta posamezna izročila ohranjati, modificirati ali tudi opustiti.

III. Razlaganje dediščine vere

Dediščina vere, zaupana celoti Cerkve

84

"Sveto dediščino" (prim. 1 Tim 6,20; 2 Tim 1,12-14) vere ("depositum fidei"), vsebovano v svetem izročilu in Svetem pismu, so apostoli zaupali celoti Cerkve. "Ko se oklepa tega zaklada, vse sveto ljudstvo, združeno s svojimi pastirji, stanovitno vztraja v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah, tako da v zvestobi do izročene vere ter v njenem udejanjanju in izpovedovanju vlada edinstveno soglasje med predstojniki in verniki" (BR 10).

Cerkveno učiteljstvo

85

"Naloga obvezujoče razlagati zapisano ali izročeno božjo besedo je zaupana živemu cerkvenemu učiteljstvu, ki svojo avtoriteto izvršuje v imenu Jezusa Kristusa" (BR 10), to se pravi škofom v občestvu s Petrovim naslednikom, rimskim škofom.