Katekizem katoliške Cerkve

KKC 72

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 1. člen: Božje razodetje › III. Jezus Kristus srednik in polnost vsega razodetja (BR 2)

70

Onstran pričevanja, ki ga Bog daje o samem sebi v ustvarjenih bitjih, je Bog razkril samega sebe našim prvim staršem. Govoril jim je in jim po padcu obljubil odrešenje (prim. 1 Mz 3,15) ter jim ponudil svojo zavezo.

71

Bog je z Noetom sklenil večno zavezo med seboj in vsemi živimi bitji (prim. 1 Mz 9,16). Ta zaveza bo trajala, dokler bo trajal svet.

72

Bog je izvolil Abrahama in je sklenil zavezo z njim in njegovim potomstvom. Iz tega je izoblikoval svoje ljudstvo, kateremu je po Mojzesu razodel svojo postavo. Po prerokih je to ljudstvo pripravljal za sprejem odrešenja, namenjenega vsemu človeštvu.

73

Bog se je v polnosti razodel s tem, da je poslal svojega lastnega Sina, v katerem je postavil svojo zavezo za vedno. On je dokončna Očetova Beseda, tako da po njej ne bo več nobenega drugega razodetja.

2. člen: Predajanje Božjega razodetja naprej

74

Bog "hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in spoznali resnico" (2 Tim 2,4), to je Jezusa Kristusa (prim. Jn 14,6). Treba je torej, da bi bil Kristus oznanjen vsem ljudstvom in vsem ljudem in da bi tako razodetje prišlo do skrajnih koncev sveta:

Bog je v svoji največji dobrotljivosti uredil tako, da tisto, kar je razodel v zveličanje vseh narodov, ostane za vedno neokrnjeno in prihaja do vseh rodov (BR 7).