V potekanju stoletij so obstajala tako imenovana "zasebna razodetja", ki je nekatera izmed njih cerkvena oblast priznala. Vendar le-ta ne spadajo k zakladu vere. Njihova vloga ni "izboljšati" ali "dopolniti" dokončno Kristusovo razodetje, temveč pomagati, da bi v določeni dobi zgodovine polneje živeli iz njega. Ob vodstvu cerkvenega učiteljstva zna čut vernikov razločevati in sprejeti to, kar v teh razodetjih sestavlja pristen poziv Kristusa ali njegovih svetnikov, poziv, ki se obrača na Cerkev.
Krščanska vera ne more sprejeti "razodetij", ki hočejo preseči ali popraviti razodetje, katerega dovršitev je Kristus. To velja glede nekaterih nekrščanskih religij in tudi nekaterih novih sekt, ki temeljijo prav na takšnih "razodetjih".