Katekizem katoliške Cerkve

KKC 652

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 5. člen: Jezus Kristus je šel v predpekel, › 2. odstavek: Tretji dan je vstal od mrtvih › III. Smisel in odrešenjski pomen vstajenja

650

Cerkveni očetje zrejo na vstajenje z gledišča Kristusove božje osebe, ki je ostala združena z njegovo dušo in telesom, ki ju je smrt ločila: "Po enosti božje narave, ki ostaja navzoča v obeh človeških delih, se le-ta znova združita. Tako nastopi smrt z ločitvijo obeh človeških sestavin, vstajenje pa z združitvijo obeh ločenih delov" (sv. Gregor iz Nise, res. 1; prim. tudi DS 325, 369; 539).

III. Smisel in odrešenjski pomen vstajenja

651

"Če Kristus ni vstal, je naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna" (1 Kor 15,14). Vstajenje je predvsem potrditev vsega, kar je Kristus sam storil in učil. Vse resnice, tudi najbolj nedostopne človekovemu duhu, postanejo utemeljene, če je Kristus z vstajenjem dal dokončen dokaz za svojo božjo oblast, kot je bil obljubil.

652

Kristusovo vstajenje je izpolnitev starozaveznih obljub (prim. Lk 24,26-27.44- 48) in obljub samega Jezusa med njegovim zemeljskim življenjem (prim. Mt 28,6; Mr 16,7; Lk 24,6-7). Izraz "kakor je v knjigah Svetega pisma" (prim. 1 Kor 15,3-4 in nicejsko-carigrajsko veroizpoved) nakazuje, da je Kristusovo vstajenje izpolnilo te napovedi.

653

Resnica o Jezusovem božanstvu je z njegovim vstajenjem potrjena. Rekel je: "Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da SEM JAZ" (Jn 8,28). Vstajenje Križanega je dokazalo, da je bil res "JAZ SEM", Božji Sin in Bog sam. Sv. Pavel je mogel Judom izjaviti: "Obljubo, dano očetom, je Bog izpolnil nad nami ...; obudil je Jezusa, kakor je zapisano v prvem psalmu: Ti si moj Sin, danes sem te rodil" (Apd 13,32.34; prim. Ps 2,7). Kristusovo vstajenje je tesno povezano s skrivnostjo učlovečenja Božjega Sina. Je njena dopolnitev po večnem božjem načrtu.

654

V velikonočni skrivnosti je dvojen vidik: s svojo smrtjo nas rešuje greha, s svojim vstajenjem nam odpira dostop do novega življenja. Vstajenje je najprej opravičenje, ki nas spet postavlja v božjo milost (prim. Rim 4,25), "da bi prav tako, kakor je Kristus po veličastnem Očetovem posegu vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja" (Rim 6,4). Obstaja v zmagi nad smrtjo greha in v novi deležnosti milosti (prim. Ef 2,4-5; 1 Pt 1,3). Uresničuje posinovljenje, kajti ljudje postanemo Kristusovi bratje, kakor Jezus sam imenuje učence po svojem vstajenju: "Pojdita in sporočita mojim bratom" (Mt 28,10; Jn 20,17). Bratje ne po naravi, marveč po daru milosti, ker to posinovljenje daje stvarno deležnost pri življenju edinega Sina, ki se je v polnosti razodelo v njegovem vstajenju.