Katekizem katoliške Cerkve

KKC 547

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

545

Jezus vabi grešnike k mizi božjega kraljestva: "Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike" (Mr 2,17; prim. 1 Tim 1,15). Vabi jih k spreobrnjenju, brez katerega ni mogoče vstopiti v kraljestvo, a v besedi in dejanju jim kaže brezmejno usmiljenje svojega Očeta do njih (prim. Lk 15,11-32) in neizmerno "veselje v nebesih zaradi enega samega grešnika, ki se spokori" (Lk 15,7). Najvišji dokaz te ljubezni je daritev njegovega življenja "v odpuščanje grehov" (Mt 26,28).

546

Jezus kliče k vstopu v božje kraljestvo s prilikami, ki so značilna poteza njegovega poučevanja (prim. Mr 4,33-34). Z njimi vabi na svatbo božjega kraljestva (prim. Mt 22,1-14), a zahteva tudi radikalno izbiro: za pridobitev božjega kraljestva je treba dati vse (prim. Mt 13,44-45); besede ne zadostujejo, potrebna so dejanja (prim. Mt 21,28-29). Prilike so kakor zrcalo za človeka: ali sprejme besedo kakor trda tla ali kakor dobra zemlja (prim. Mt 13,3-9)? Kaj napravi s prejetimi talenti (prim. Mt 25,14-30)? Jezus in navzočnost božjega kraljestva na tem svetu sta skrivoma v srcu prilik. Vstopiti je treba v božje kraljestvo, se pravi postati Kristusov učenec, če naj bo človeku dano "razumeti skrivnosti božjega kraljestva" (Mt 13,11). Za tiste, ki ostanejo "zunaj" (Mr 4,11), ostaja vse uganka (prim. Mt 13,10-15).

Znamenja božjega kraljestva

547

Jezus spremlja svoje besede s številnimi "močmi, čudeži in znamenji" (Apd 2,22), ki razodevajo, da je božje kraljestvo navzoče v njem. Ta znamenja potrjujejo, da je Jezus napovedani Mesija (prim. Lk 7,18-23).

548

Znamenja, ki jih je Jezus delal, pričujejo, da ga je poslal Oče (prim. Jn 5,36; 10,25). Ta znamenja vabijo k veri v Jezusa (prim. Jn 10,38). Tistim, ki se z vero obrnejo nanj, nakloni, kar ga prosijo (prim. Mr 5,25-34; 10,52; itd.). Čudeži torej krepijo vero v tistega, ki izvršuje dela svojega Očeta: izpričujejo, da je Božji Sin (prim. Jn 10,31-38). Lahko pa so tudi "povod za spotiko" (Mt 11,6). Čudeži nočejo zadovoljiti radovednosti in želja po čarodejstvih. Nekateri Jezusa zavržejo kljub njegovim tako razvidnim čudežem (prim. Jn 11,47-48); obtožijo ga celo, da deluje obseden od hudobnih duhov (prim. Mr 3,22).

549

Jezus je delal mesijanska znamenja, ko je nekatere ljudi rešil zemeljskega zla lakote (prim. Jn 6,5-15), krivice (prim. Lk 19,8), bolezni in smrti (prim. Mt 11,5); vendar ni prišel zato, da bi odpravil vse to zlo tu na zemlji (prim. Lk 12,13.14; Jn 18,36), pač pa da bi ljudi osvobodil najhujšega suženjstva, se pravi suženjstva greha (prim. Jn 8,34-36), ki ljudi ovira v njihovi poklicanosti božjih otrok in povzroča vse njihove človeške zasužnjenosti.