Marija "je ostala devica ob spočetju svojega Sina, devica ob porodu, devica, ko ga je nosila v svojem telesu, devica, ko ga je hranila na svojih prsih, devica vedno in vselej" (sv. Avguštin, serm. 186,1): z vsem svojim bitjem je "Gospodova dekla" (Lk 1,38).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja
Devica Marija je "s svobodno vero in pokorščino sodelovala pri odrešenju človeštva" (C 56). Izrekla je svoj "zgodi se" "loco totius humanae naturae" ("kot namestnica celotne človeške narave" (sv. Tomaž Akv., s.th.3,30,1): S svojo pokorščino je postala nova Eva, mati živih.
3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja
Veroizpoved govori, kar zadeva Kristusovo življenje, samo o skrivnostih učlovečenja (spočetje in rojstvo) in velike noči (trpljenje, križanje, smrt, pokop, sestop pred pekel, vstajenje, vnebohod). Izrecno ničesar ne pove o skrivnostih Jezusovega skritega in javnega življenja; toda členi vere, ki se tičejo Jezusovega učlovečenja in velike noči, osvetlujejo celotno Kristusovo zemeljsko življenje. "Vse, kar je Jezus delal in učil do dne, ko je bil vzet v nebesa" (Apd 1,1-2), je treba gledati v luči božičnih in velikonočnih skrivnosti.
Kateheza bo glede na okoliščine razvila celotno bogastvo Jezusovih skrivnosti. Tukaj zadostuje, da pokažemo na nekatere prvine, ki so skupne vsem skrivnostim Kristusovega življenja (I), nato pa očrtamo glavne skrivnosti Jezusovega skritega (II) in javnega življenja (III).
I. Vse Kristusovo življenje je skrivnost
Veliko stvari, ki zanimajo človeško radovednost v zvezi z Jezusom, ni v evangelijih. Skoraj nič ni povedanega o njegovem življenju v Nazaretu, in celo velik del njegovega javnega življenja ni opisan (prim. Jn 20,30). To, kar je bilo zapisano v evangelijih, je bilo zapisano, "da bi vi verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu" (Jn 20,31).