Katekizem katoliške Cerkve

KKC 501

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 2. odstavek: 2 ...spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device › I. Spočet od Svetega Duha

Marija – vedno devica

499

Poglabljanje svoje vere v deviško materinstvo je vodilo Cerkev k izpovedovanju realnega in vednega Marijinega devištva (prim. DS 427) celo v sami roditvi učlovečenega Božjega Sina (prim. DS 291: S 173; DS 442; 503; 571; 1880). Kristusovo rojstvo dejansko "ni zmanjšalo deviške nedotaknjenosti" njegove matere, "ampak jo je posvetilo" (C 57). Cerkvena liturgija slavi Marijo kot "Aeiparthenos", "vedno devico" (prim. C 52).

500

Temu včasih ugovarjajo, češ da evangelij omenja Jezusove brate in sestre (prim. Mr 3,31-35; 6,3; 1 Kor 9,5; Gal 1,19). Cerkev je vedno razumela ta mesta tako, da ne označujejo drugih otrok device Marije: in v resnici sta Jakob in Jožef, "Jezusova brata" (Mt 13,55), sinova neke Marije, Kristusove učenke (prim. Mt 27,56), ki je značilno označena kot "druga Marija" (Mt 28,1). Gre za bližnje Jezusove sorodnike, v skladu z

izrazom, ki je znan stari zavezi (prim. 1 Mz 13,8; 14,16; 29,15; itd.).

501

Jezus je edini Marijin sin. Toda Marijino duhovno materinstvo (prim. Jn 19,26-27; Raz 12,17) se razteza na vse ljudi, katere je prišel Jezus odrešit: "Rodila je sina, katerega je Bog postavil za 'prvorojenca med mnogimi brati' (Rim 8,29), to je med verniki, pri katerih rojstvu in vzgoji sodeluje z materinsko ljubeznijo" (C 63).

Marijino deviško materinstvo v božjem načrtu

502

Pogled vere more odkriti v povezavi s celoto razodetja skrivnostne razloge, zaradi katerih je Bog v svojem odrešenjskem načrtu hotel, da se njegov Sin rodi iz device. Ti razlogi zadevajo prav tako Kristusovo osebo in njegovo odrešenjsko poslanstvo kakor Marijino sprejetje tega poslanstva za vse ljudi:

503

Marijino devištvo razkriva absolutno pobudo Boga v učlovečenju. Jezus ima za Očeta samo Boga (prim. Lk 2,48-49). "Človeška narava, ki jo je privzel, ga nikdar ni oddaljila od Očeta... Naravno Sin Očetov po božanstvu, naravno sin matere po človečnosti, vendar pa pravi Očetov Sin v vsaki od obeh narav" (Provincilani

cerkveni zbor v Friaulu 796: DS 619).