Monofiziti so trdili, da je človeška narava kot taka prenehala bivati v Kristusu, ko si jo je bila privzela njegova božja oseba Sina Božjega. Četrti vesoljni cerkveni zbor je v Kalcedonu leta 451 ob soočenju s tem krivoverstvom izpovedal:
Ravnaje se po svetih očetih vsi soglasno učimo, da je Sin, naš Gospod Jezus Kristus, popolnoma isti.
Isti je popoln v božanstvu in popoln v človeškosti, resnično Bog in resnično človek, obstoječ iz razumne duše in iz telesa. Prav isti je enakega bistva z Očetom po božanstvu in enakega bistva z nami po človečnosti, v vsem nam enak razen v grehu" (Heb 4,15). Pred vsemi veki je bil rojen iz Očeta po božanstvu, v poslednjih dneh pa je bil isti za nas in zaradi našega zzveličanja rojen iz device Marije, božje matere, po človečnosti.
Priznavamo popolnoma istega Kristusa, Sina, Gospoda, Edinorojenega, ki obstoji v dveh naravah nepomešano, nespremenjeno, nerazdeljeno in neločeno. Nikakor ni zaradi zedinjenja odstranjena različnost obeh narav, ohranjena je marveč svojstvenost vsake od obeh narav, ki se združita v eno osebo in hipostazo
DS 301-302).