Ko prve cerkvene veroizpovedi pridevajo Jezusu božji naslov Gospod, potrjujejo s tem od samega začetka (prim. Apd 2,34-36), da oblast, čast in slava, ki gredo Bogu Očetu, pripadajo tudi Jezusu (prim. Rim 9,5; Tit 2,13; Raz 5,13), ker je "božje narave" (Flp 2,6) in ker je Oče razglasil to Jezusovo najvišjo gospostvo s tem, da ga je obudil od mrtvih in ga povišal v svoje veličastvo (prim. Rim 10,9; 1 Kor 12,3; Flp 2,11).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 2. člen: In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, › IV. Gospod
Že od začetka krščanske zgodovine pomeni izpovedovanje o Jezusovem gospostvu nad svetom in zgodovino (prim. Raz 11,5) tudi priznavanje, da človek svoje osebne svobode ne sme na absoluten način podvreči nobeni zemeljski oblasti, temveč samo Bogu Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu: Cesar ni "Gospod" (prim. Mr 12,17; Apd 5,29). "Cerkev veruje..., da v njenem Gospodu in Učeniku najdemo ključ, središče in cilj vse človeške zgodovine" (CS 10,2; prim. 45,2).
Krščansko molitev zaznamuje naslov "Gospod", pa naj gre za povabilo k molitvi "Gospod z vami", ali za sklep molitve "po Jezusu Kristusu, našem Gospodu", ali za zaupanja in pričakovanja polni klic: "Maran atha" ("Gospod prihaja!") oziroma "Marana tha" ("Pridi, Gospod!") (1 Kor 16,20): "Da, pridi, Gospod Jezus!" (Raz 22,20).
Na kratko
Ime Jezus pomeni "Bog, ki rešuje". Dete, rojeno iz device Marije, se imenuje "Jezus" "ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov" (Mt 1,21): "Pod nebom nam ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti" (Apd 4,12).
Ime Kristus pomeni "Maziljenec", "Mesija". Jezus je Kristus, kajti "Bog ga je mazilil s Svetim Duhom in močjo" (Apd 10,38). On je bil tisti, "ki mora priti" (Lk 7,19), predmet "Izraelovega upanja" (Apd 28,20).