"O tem svetu verujejo kristjani, da ga je osnovala in ga ohranjuje v bivanju Stvarnikova ljubezen; zapadel je sicer sužnosti greha, a Kristus, križani in vstali, je zlomil oblast hudobnega duha in osvobodil svet..." (CS 2,2).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti
Drugo poglavje
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina Božjega edinega
Vesela vest: Bog je poslal svojega Sina
"Ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje" (Gal 4,4-5). To je "evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina" (Mr 1,1): Bog je obiskal svoje ljudstvo (prim. Lk 1,68), izpolnil je obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu (prim. 1,55); to je storil nad vse pričakovanje: poslal je svojega "ljubljenega Sina" (Mr 1,11).
Verujemo in izpovedujemo: Jezus iz Nazareta, rojen iz Izraelove hčere v Betlehemu v času kralja Heroda Velikega in cesarja Avgusta, po svojem poklicu tesar, umrl križan v Jeruzalemu, pod cesarskim namestnikom Poncijem Pilatom, za vladanja cesarja Tiberija, je večni Božji Sin, ki je postal človek; "izšel je iz Boga" (Jn 13,3), "prišel iz nebes" (Jn 3,13;6,33), "prišel v telesu" (1 Jn 4,2), kajti "Beseda je človek postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice... Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo" (Jn 1,14.16).
Milost Svetega Duha nas nagiblje in Oče nas priteguje, da verujemo in izpovedujemo o Jezusu: "Ti si Kristus, Sin živega Boga" (Mt 16,16). Kristus je zgradil svojo Cerkev na skalo te vere, ki jo je izpovedal Peter (prim. Mt 16,18; sv. Leon Veliki, serm.4,3; 51,1; 62,2; 83,3).
Oznanjati... nedoumljivo Kristusovo bogastvo (Ef 3,8)
Posredovanje krščanske vere je najprej oznanilo o Jezusu
Kristusu, ki naj privede k veri vanj. Že od začetka so prvi učenci goreče želeli oznanjati Kristusa: "Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala" (Apd 4,20). Apostoli vabijo ljudi vseh časov, naj vstopijo v veselje njihovega občestva s Kristusom.
Kar smo slišali, kar smo na lastne oči gledali, kar so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja. To življenje se je razodelo, gledali smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se je nam razodelo. Kar smo torej gledali in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje popolno (1
Jn 1,1-4).