Nobeno ustvarjeno bitje nima neskončne moči, ki je potrebna za "stvarjenje" v pravem pomenu besede, se pravi proizvesti in dati bit tistemu, kar je v nobenem oziru ni imelo (priklicati v bivanje "ex nihilo - iz nič") /prim. DS 3624/.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › V. Bog uresničuje svojo zamisel: Božja previdnost
Bog je ustvaril svet, da bi razodeval in priobčeval svojo slavo. Slava, na katero je naravnano stvarjenjsko božje dejanje, je, da bi stvari imele delež pri božji resnici, dobroti in lepoti.
Bog tisto vesoljstvo, ki ga je ustvaril, ohranja v bivanju po svoji Besedi, "po Sinu", ki "s svojo mogočno besedo nosi vse" (Heb 3,1), in po svojem Duhu - Stvarniku, ki daje življenje.
Božja previdnost - to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari prav do njihovega poslednjega cilja.
Kristus nas vabi, naj se sinovsko prepuščamo previdnosti našega nebeškega Očeta (prim. Mt 6,26-34); v naslonitvi na to pravi sv. apostol Peter: "Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas" (1 Pt 5,7; prim. Ps 55,23).