Na kratko
V stvarjenje sveta in človeka je Bog položil prvo in vesoljno pričevanje svoje vsemogočne ljubezni in svoje modrosti, prvo naznanilo svojega "dobrohotnega načrta", ki dosega svoj cilj v novem stvarjenju v Kristusu.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › V. Bog uresničuje svojo zamisel: Božja previdnost
V stvarjenje sveta in človeka je Bog položil prvo in vesoljno pričevanje svoje vsemogočne ljubezni in svoje modrosti, prvo naznanilo svojega "dobrohotnega načrta", ki dosega svoj cilj v novem stvarjenju v Kristusu.
Čeprav delo stvarjenja posebej pridevamo Očetu, je prav tako verska resnica, da so Oče, Sin in Sveti Duh eno samo in neločljivo počelo stvarjenja.
Bog sam je ustvaril vesoljstvo svobodno, neposredno in brez kakršnekoli pomoči.
Nobeno ustvarjeno bitje nima neskončne moči, ki je potrebna za "stvarjenje" v pravem pomenu besede, se pravi proizvesti in dati bit tistemu, kar je v nobenem oziru ni imelo (priklicati v bivanje "ex nihilo - iz nič") /prim. DS 3624/.
Bog je ustvaril svet, da bi razodeval in priobčeval svojo slavo. Slava, na katero je naravnano stvarjenjsko božje dejanje, je, da bi stvari imele delež pri božji resnici, dobroti in lepoti.