Tako je sčasoma mogoče odkriti, da more Bog v svoji vsemogočni previdnosti izvesti kar je dobrega iz posledic kakega zla, celo moralnega zla, ki ga povzroče njegove stvari: "Tako me torej niste vi semkaj poslali", pravi Jožef svojim bratom, "temveč Bog; (...) Vi ste sicer hudo namerjali zoper mene, Bog pa je to obrnil na dobro (...) da ohrani pri življenju mnogo ljudi " (1 Mz 45,8; 50,20; prim. Tob 2,12-18 Vul.). Iz največjega moralnega zla, ki je bilo kdajkoli storjeno, namreč iz odklonitve in umora Božjega Sina, povzročenega z grehi vseh ljudi, je Bog po preobilju svoje milosti (prim. Rim 5,20) izvedel največjo izmed dobrin: Kristusovo poveličanje in naše odrešenje. A zlo kljub temu ne postane nekaj dobrega.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › V. Bog uresničuje svojo zamisel: Božja previdnost
"Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu" (Rim 8,28). Pričevanja svetnikov neprestano potrjujejo to resnico:
Tako pravi sv. Katarina Sienska "tistim, ki se pohujšujejo in se upirajo zaradi tega, kar jih doleti": "Vse prihaja iz ljubezni, vse je naravnano na človekovo zveličanje, Bog ne stori ničesar razen s tem namenom" (dial. 4,138).
In sv. Tomaž More malo pred svojim mučeništvom tolaži svojo hčerko: "Nič ne more priti takega, česar bi Bog ne hotel. Vse, kar Bog hoče, pa naj se nam zdi še tako hudo, je v resnici za nas najboljše" (pismo).
In Julijana iz Norwich-a: "Po milosti božji sem torej spoznala, da se mi je treba trdno držati vere in z nič manjšo trdnostjo verovati, da se bo vse dobro izteklo" (...). "Thou shalt see thyself that all MANNER of thing shall be well" (rev. 32).
Trdno verujemo, da je Bog Gospodar sveta in zgodovine. Toda pota njegove previdnosti so nam pogosto nepoznana. Šele ob koncu, ko bo minilo naše delno spoznavanje, ko bomo gledali Boga "iz obličja v obličje" (1 Kor 13,12), nam bodo v polnosti poznana pota, po katerih Bog tudi skozi drame zla in greha vodi svoje stvarstvo prav do počitka tiste dokončne "sobote" (prim. 1 Mz 2,2), zaradi katere je ustvaril nebo in zemljo.
Na kratko
V stvarjenje sveta in človeka je Bog položil prvo in vesoljno pričevanje svoje vsemogočne ljubezni in svoje modrosti, prvo naznanilo svojega "dobrohotnega načrta", ki dosega svoj cilj v novem stvarjenju v Kristusu.
Čeprav delo stvarjenja posebej pridevamo Očetu, je prav tako verska resnica, da so Oče, Sin in Sveti Duh eno samo in neločljivo počelo stvarjenja.