Domov/Katekizem/KKC 2855

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2855

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › VII. Temveč reši nas hudega

2853

Zmaga nad "vladarjem tega sveta" (Jn 14,30) je bila enkrat za vselej dosežena v uri, ko se je Jezus svobodno izročil v smrt, da bi nam podaril svoje življenje. To je sodba nad tem svetom in vladar tega sveta je bil "izgnan", "vržen dol" (Jn 12,31; Raz 12,11). "Začel je preganjati ženo" (prim. Raz 12,13-16), a ji ne more priti blizu: nova Eva, "polna milosti" Svetega Duha, je obvarovana greha in smrtne trohnobe (brezmadežno spočetje in vnebovzetje Device Marije). "Tedaj se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu" (Raz 12,17). Zato Duh in Cerkev molita: "Pridi, Gospod Jezus" (Raz 22,17.20), kajti njegov prihod nas bo rešil hudobnega duha.

2854

Ko prosimo, da bi bili rešeni hudobnega duha, prav tako prosimo, da bi bili osvobojeni vsakega sedanjega, preteklega in prihodnjega zla, ki mu je on začetnik ali podpihovalec. V tej zadnji prošnji Cerkev nosi pred Očeta vso stisko sveta. Skupaj z rešitvijo od zla, ki tare človeštvo, prosi Cerkev za dragoceni dar miru in za milost, da bi vztrajno pričakovala Kristusov prihod. Ko tako moli, v ponižnosti vere anticipira prenovitev (rekapitulacijo) vseh in vsega v njem, ki "ima ključe smrti in podzemlja" (Raz 1,18), "gospodarju vsega, ki je, ki je bil in ki pride" (Raz 1,8; prim. Raz 1,4):6

Libera nos, quFsumus, Domine, ab omnibus malis, da propitius pacem in diebus nostris, ut, ope misericordiF tuF adiuti, et a peccatis simus semper liberi et ab omni perturbatione securi: expectantes beatam spem et adventum Salvatoris nostri Iesu Christi (Reši nas vsega hudega, vsemogočni Oče, podari nam mir v naših dneh. Usmiljeno pomagaj, da se bomo varovali greha in bomo varni pred vsakim nemirom, ko polni blaženega upanja pričakujemo prihod našega Odrešenika Jezusa Kristusa: RiM, embolizem).

Sklepni slavospev

2855

Sklepni slavospev (doksologija) "Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj" vključno povzema prve tri prošnje k našemu Očetu: poveličevanje njegovega imena, prihod njegovega kraljestva in mogočnost njegove zveličavne volje. Toda ta povzetek nastopa tokrat v v obliki češčenja (adoracije) in zahvaljevanja, kakor v nebeškem bogoslužju (prim. Raz 1,6; 4,11; 5,13). Vladar tega sveta si je lažno prisvojil te tri nazive kraljevstva, oblasti in slave (prim. Lk 4,5-6); Kristus, Gospod, jih vrača svojemu Očetu in našemu Očetu, dokler mu ne bo izročil kraljestva, ko bo dokončno dovršena skrivnost odrešenja in bo Bog vse v vsem (prim. 1 Kor 15,24-28).

2856

"Ko odmoliš, tedaj rečeš: Amen. In s tem amen, ki pomeni 'Tako naj se zgodi' (prim. Lk 1,38), sopodpišeš to, kar vsebuje molitev, ki nas jo je naučil Bog" (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. myst. 5,18).

Na kratko

2857

V "očenašu" imajo prve tri prošnje za predmet Očetovo slavo: posvečevanje njegovega imena, prihod božjega kraljestva in spolnjevanje božje volje. Druge štiri postavljajo predenj naše želje: te prošnje se tičejo našega življenja, da bi dobivalo hrano ali ozdravljalo od greha, ter se nanašajo na naš boj za zmago dobrega nad zlim.