"Čeprav je bil (Jezus) Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, učil pokorščine" (Heb 10,10). Koliko bolj se je moramo učiti mi, ustvarjena bitja in grešniki, ki smo v njem postali posinovljeni otroci. Našega Očeta prosimo, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina, da bomo spolnjevali njegovo voljo, njegov načrt zveličavnega odrešenja za življenje sveta. Sami smo za to popolnoma nemočni, toda povezani z Jezusom in z močjo njegovega Svetega Duha pa mu moremo izročiti svojo voljo in se odločiti, da bomo izbrali to, kar je vedno izbiral njegov Sin: delati to, kar je všeč Očetu (prim. Jn 8,29):6
Ko se oklenemo Kristusa, moremo postati z njim en duh in s tem izpolnjevati njegovo voljo; na ta način bo izpolnjena tako na zemlji kakor v nebesih (Origen, or. 26).
Pomislite, kako nas Jezus uči, naj bomo ponižni, ko nam daje videti, da naša krepost ni odvisna samo od našega prizadevanja, temveč od božje milosti. Tu vsakemu verniku, ki moli, naroča, naj to dela vesoljno za vso zemljo. Ne pravi namreč "ZgČdi se tvoja volja" v meni ali v vas, "temveč po vsej zemlji": da bi bila z nje pregnana zmota, da bi na njej zavladala resnica, da bi bila na njej uničena pregreha, da bi na njej spet vzcvetela krepost in bi zemlja ne bi bila več različna od nebes (sv. Janez Zlatousti, hom. in Mt 19,5).