V Gospodovi molitvi gre predvsem za dokončni prihod božjega kraljestva s Kristusovo vrnitvijo (prim. Tit 2,13). A to hrepenenje ne odvrača Cerkve od njenega poslanstva na tem svetu, temveč jo k temu še bolj zavezuje. Kajti od binkošti dalje je prihajanje božjega kraljestva delo Gospodovega Duha, ki naj Kristusovo "delo na svetu dovrši in vse posvečenje dopolni" (RiM, četrta evharistična molitev).
Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › II. Pridi k nam tvoje kraljestvo
"Božje kraljestvo je pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu" (Rim 14,17). Poslednji časi, v katerih smo, so časi izlitja Svetega Duha. Odtlej se je začel odločilen boj med "mesom" in Duhom (prim. Gal 5,16-25):6
Samo čisto srce more z zaupanjem reči: "Pridi k nam tvoje kraljestvo." Morali smo biti v Pavlovi šoli, da rečemo: "V našem umrljivem telesu naj ne kraljuje greh" (Rim 6,12). Kdor se ohranja čistega v svojih dejanjih, svojih mislih in svojih besedah, more reči Bogu: "Pridi tvoje kraljestvo!" (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. myst. 5,13).
V razločevanju po Duhu morajo kristjani razlikovati med rastjo božjega kraljestva in napredkom kulture in družbe, kjer delujejo. To razlikovanje ni ločevanje. Človekova poklicanost k večnemu življenju ne zatre, marveč okrepi njegovo dolžnost uporabljati od Stvarnika prejete moči in sredstva za to, da bi na tem svetu služil pravičnosti in miru (CS 22; 32; 39; EN 31).
Ta prošnja je nošena in uslišana v Jezusovi molitvi (prim. Jn 17,17-20), navzoča in učinkovita v evharistiji; in rodi svoj sad v novem življenju v skladu z blagri (prim. Mt 5,13-16; 6,24; 7,12-13).
III. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji
Volja našega Očeta je, "da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice" (1 Tim 2,3-4). "Do nas je velikodušen, ker noče, da bi se kdo pogubil" (2 Pt 3,9; prim. Mt 18,14). Njegova zapoved, ki na kratko povzema vse druge in nam pove vso njegovo voljo, je, da "ljubimo drug drugega, kakor nas je on ljubil" (Jn 13,34; prim. 1 Jn 3; 4; Lk 10,25-37).