V evharistiji razkriva Gospodova molitev tudi eshatološkost svojih prošenj. To je molitev, ki je lastna "poslednjim časom", časom odrešenja-zveličanja, ki so se začeli z izlitjem Svetega Duha in se bodo končali z Gospodovo vrnitvijo. Prošnje k našemu Očetu se za razliko od molitev v stari zavezi opirajo na skrivnost odrešenja, ki je enkrat za vselej že uresničena v križanem in vstalem Kristusu.
Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 1. člen: Kratek povzetek celotnega evangelija › III. Molitev Cerkve
Iz te neomajne vere izvira upanje, ki se nanj opira vsaka izmed sedmerih prošenj. Te prošnje izražajo ječanje sedanjega časa, tega časa potrpežljivosti in pričakovanja, v katerem "še ni razodeto, kaj bomo" (1 Jn 3,2; prim. Kol 3,4). Evharistija in očenaš težita h Gospodovemu prihodu, "dokler ne pride!" (1 Kor 11,26).
Na kratko
Kot odgovor na prošnjo svojih učencev ("Gospod, nauči nas moliti": Lk 11,1) jim Jezus izroči temeljno krščansko molitev "Oče naš".
"Gospodova molitev je resnično kratek povzetek celotnega evangelija" (Tertulijan, or. 1), "najpopolnejša molitev" (sv. Tomaž Akvinski, s. th. 2-2,83,9). Gospodova molitev je v središču Svetega pisma.
Imenuje se "Gospodova molitev", ker prihaja do nas od Gospoda Jezusa, učitelja in vzornika naše molitve.