Domov/Katekizem/KKC 2758

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2758

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 2. člen: Molitveni boj › IV. Vztrajati v ljubezni

2756

Sinovsko (otroško) zaupanje je postavljeno na preizkušnjo, kadar imamo občutek, da nismo vedno uslišani. Evangelij nas vabi, naj se vprašamo, ali je naša molitev v skladu s hrepenenjem Duha.

2757

"Neprenehoma molite" (1 Tes 5,17). Moliti je vedno mogoče. To je cel\ življenjska nuja. Molitev in krščansko življenje, to dvoje je neločljivo.

2758

Molitev Jezusove ure, ki jo po pravici imenujemo "velikoduhovniško molitev" (prim. Jn 17), povzema v kratkem celotni red stvarjenja in odrešenja. Ta molitev navdihuje velike prošnje "očenaša".

Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš!

2759

"Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, ga je eden izmed njegovih učencev prosil: 'Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence'" (Lk 11,1). Kot odgovor na to prošnjo izroči Gospod svojim učencem in svoji Cerkvi temeljno krščansko molitev. Sv. Luka podaja njeno krajše besedilo (s peterimi prošnjami: prim. Lk 11,2-4), sv. Matej bolj razvito različico (s sedmerimi prošnjami: prim. Mt 6,9-13). Bogoslužno izročilo Cerkve je obdržalo besedilo sv. Mateja:

2

Oče naš, ki si v nebesih,

posvečeno bodi tvoje ime,

pridi k nam tvoje kraljestvo,

zgČdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh

in odpusti nam naše dolge,

kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,

in ne vpelji nas v skušnjavo,

temveč reši nas hudega.

2760

Zelo zgodaj je bogoslužna raba Gospodovo molitev začela sklepati z doksologijo (slavospevom). V Nauku dvanajsterih apostolov (8,2): "Zakaj tvoja je moč in slava na veke." Apostolske konstitucije (7,24,1) dodajajo na začetku: "kraljestvo", in to je obrazec, ki je do danes ohranjen v ekumenski molitvi. Bizantinsko izročilo dodaja po slavi "Oče, Sin in Sveti Duh". Rimski misal razvija zadnjo prošnjo (prim. embolizem) pod izrečnim vidikom "pričakovanja blaženega upanja" (Tit 2,13) in prihoda Jezusa Kristusa, našega Gospoda, nato pride pritrditev (aklamacija) bogoslužnega zbora ali ponovitev doksologije iz Apostolskih konstitucij.