V boju molitve se moramo spoprijemati z zmotnimi pojmovanji, z različnimi miselnimi tokovi, z izkušnjo naših neuspehov. Na te skušnjave, ki mečejo senco dvoma na koristnost ali celo možnost molitve, se spodobi odgovarjati s ponižnostjo, zaupanjem in vztrajnostjo.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 2. člen: Molitveni boj › IV. Vztrajati v ljubezni
Glavne težave v življenju molitve so raztresenost in suhota. Zdravilo je v veri, spreobrnjenju in čuječnosti srca.
Dve pogostni skušnjavi ogrožata molitev: pomanjkanje vere in lenoba (acedia), neke vrste depresija (potrtost), ki nastane zaradi popuščanja v askezi (zatajevanju samega sebe) in vodi v malodušnost.
Sinovsko (otroško) zaupanje je postavljeno na preizkušnjo, kadar imamo občutek, da nismo vedno uslišani. Evangelij nas vabi, naj se vprašamo, ali je naša molitev v skladu s hrepenenjem Duha.
"Neprenehoma molite" (1 Tes 5,17). Moliti je vedno mogoče. To je cel\ življenjska nuja. Molitev in krščansko življenje, to dvoje je neločljivo.