Domov/Katekizem/KKC 2739

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2739

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 2. člen: Molitveni boj › III. Sinovsko zaupanje

2737

"Nimate, ker ne prosite. Prosite, pa ne prejmete, ker prosite s slabim namenom, zato da bi potešili svoja poželenja" (Jak 4,2-3; prim. celotno sobesedilo Jak 4,1-10; 1,5-8; 5,16). Če prosimo z razdvojenim, "prešuštnim" (Jak 4,4) srcem, nas Bog ne more uslišati, saj hoče naše dobro, naše življenje. "Ali mislite, da zaman pravi Sveto pismo: 'Do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v vas'?" (Jak 4,5). Naš Bog je "ljubosumen" glede nas, kar je znamenje resničnosti njegove ljubezni. Vstopimo v hrepenenje njegovega Duha, pa bomo uslišani:6

Ne bodi žalosten, če ne prejmeš od Boga takoj tega, za kar ga prosiš; to je zaradi tega, ker ti hoče storiti še več dobrega zaradi tvoje stanovitnosti, s katero ostajaš z njim v molitvi (Evagrij Pontski, or. 34). Bog hoče, da bi bilo naše hrepenenje preizkušeno v molitvi. Tako nas pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je pripravljen dati (sv. Avguštin, ep. 130,8,17).

Kako je naša molitev učinkovita?

2738

Razodetje o molitvi v redu odrešenja nas uči, da se vera opira na delovanje Boga v zgodovini. Sinovsko zaupanje se prebudi ob njegovem delovanju v najodličnejšem pomenu: ob trpljenju in vstajenju njegovega Sina. Krščanska molitev je sodelovanje z božjo previdnostjo, z božjim načrtom ljubezni do ljudi.

2739

Pri sv. Pavlu je to zaupanje drzno (prim. Rim 10,12-13), utemeljeno na molitvi Duha v nas in na zvesti ljubezni Očeta, ki nam je dal svojega edinega Sina (prim. Rim 8,26-39). Preoblikovanje srca, ki moli, je prvi odgovor na našo prošnjo.

2740

Jezusova molitev napravlja iz krščanske molitve učinkovito prošnjo. Jezus je za krščansko molitev zgled, on moli v nas in z nami. Ker Sinovo srce išče samo to, kar je všeč Očetu, kako bi se srce posinovljenih otrok navezovalo bolj na darove kakor pa na darovalca?

2741

Jezus moli tudi za nas, na našem mestu in v naš prid. Vse naše prošnje so bile zbrane enkrat za vselej v Jezusovem kriku na križu in Oče jih je uslišal v njegovem vstajenju, in zaradi tega Sin ne neha posredovati za nas pri Očetu (prim. Heb 5,7; 7,25; 9,24). Če je naša molitev odločno zedinjena z Jezusovo, v zaupanju in sinovski drznosti, prejmemo vse, kar prosimo v njegovem imenu, mnogo več kakor to in ono: Svetega Duha samega, v katerem so vsi darovi.