Sveto pismo ponovno in ponovno poveličuje vesoljno božjo moč. Boga imenuje "Mogočni Jakobov" (1 Mz 49,24; Iz 1,24), "Gospod nad vojskami", "Močni" in "Mogočni" (Ps 24,8-10). Če je Bog vsemogočen "na nebu in zemlji" (Ps 136,6), je to zaradi tega, ker ju je on ustvaril. Nič mu ni torej nemogoče (prim. Jer 32,17; Lk 1,37) in po svoji volji razpolaga z delom svojih rok (prim. Jer 27,5). Bog je Gospod vesolja, kateremu je on dal red in ki njemu ostaja v celoti podvrženo in je njemu na voljo; Gospodar je zgodovine: po svoji volji vlada srcem in dogodkom (prim. Est 4,17b; Prg 21,1; Tob 13,2): "Zakaj tvoja silna moč ti je vedno na voljo; kdo se bo ustavil moči tvoje roke?" (Mdr 11,21).
"Ti pa imaš usmiljenje z vsemi, ker vse premoreš"(Mdr 11,23)