Katekizem katoliške Cerkve

KKC 271

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 3. odstavek: Vsemogočni

269

Sveto pismo ponovno in ponovno poveličuje vesoljno božjo moč. Boga imenuje "Mogočni Jakobov" (1 Mz 49,24; Iz 1,24), "Gospod nad vojskami", "Močni" in "Mogočni" (Ps 24,8-10). Če je Bog vsemogočen "na nebu in zemlji" (Ps 136,6), je to zaradi tega, ker ju je on ustvaril. Nič mu ni torej nemogoče (prim. Jer 32,17; Lk 1,37) in po svoji volji razpolaga z delom svojih rok (prim. Jer 27,5). Bog je Gospod vesolja, kateremu je on dal red in ki njemu ostaja v celoti podvrženo in je njemu na voljo; Gospodar je zgodovine: po svoji volji vlada srcem in dogodkom (prim. Est 4,17b; Prg 21,1; Tob 13,2): "Zakaj tvoja silna moč ti je vedno na voljo; kdo se bo ustavil moči tvoje roke?" (Mdr 11,21).

"Ti pa imaš usmiljenje z vsemi, ker vse premoreš"(Mdr 11,23)

270

Bog je vsemogočni Oče. Njegovo očetovstvo in moč se medsebojno osvetljujeta. Svojo očetovsko vsemogočnost namreč kaže z načinom, kako skrbi za naše potrebe (prim. Mt 6,32); z darom posinovljenja ("In jaz vam bom Oče in vi boste moji sinovi in hčere, tako govori vsemogočni Gospod": 2 Kor 2,18); končno s svojim neskončnim usmiljenjem, ker izkazuje svojo moč najbolj prav s svobodnim odpuščanjem grehov.

271

Božja vsemogočnost nikakor ni samovoljna: "V Bogu so mogočnost in bistvo, volja in um, modrost in pravičnost popolnoma isto. Zato ničesar ne more biti v božji moži, kar ne bi bilo v pravični božji volji ali v njegovem modrem umu" (sv. Tomaž Akv., s.th. 1,25,5, ad 1).

Skrivnost navidezne božje nemoči

272

Vera v vsemogočnega Boga more biti postavljena na preizkušnjo z izkustvom zla in trpljenja. Včasih se more zdeti Bog odsoten in nesposoben preprečiti zlo. Toda Bog Oče je razodel svojo vsemogočnost na najbolj skrivnosten način v prostovoljnem ponižanju in v vstajenju svojega Sina, s katerima je premagal zlo. Tako je križani Kristus "božja moč in božja modrost. Zakaj to, kar je nespametno pri Bogu, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi" (1 Kor 1,24-25). V Kristusovem vstajenju in poveličanju je Oče pokazal "neznansko moč in brezmejno mogočnost" ter "neizmerno velikost svoje moči do nas vernikov" (Ef 1,19-22).

273

Samo vera se more oklepati skrivnostnih poti božje vsemogočnosti. Ta vera se ponaša s svojimi slabostmi, da bi pritegnila nase Kristusovo moč (prim. 2 Kor 12,9; Flp 4,13). Največji vzor takšne vere je Devica Marija, ki je verovala, "da Bogu ni nič nemogoče" (Lk 1,37), in ki je mogla poveličevati Gospoda: "Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto" (Lk 1,49).