Domov/Katekizem/KKC 2709

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2709

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 1. člen: Izrazi molitve › III. Notranja molitev

2707

Metode premišljevanja so tako različne, kakor so različni učitelji duhovnosti. Kristjan je sebi dolžan, da hoče premišljevati redno, sicer je podoben trem prvim tlom iz prilike o sejalcu (prim. Mr 4,4-7.15-19). Toda metoda je samo kažipot: pomembno je, da se skupaj s Svetim Duhom pomikamo naprej po tisti edini poti molitve, ki je: Jezus Kristus.

2708

Premišljevanje spravi v dejavnost misel, domišljijo, čustva in hrepenenje. Ta dejavnost zmožnosti naše duše je potrebna zato, da poglobimo prepričanja vere, prebudimo spreobrnjenje srca in okrepimo voljo hoditi za Kristusom. Krščanska molitev si prizadeva v prvi vrsti za premišljevanje "Kristusovih skrivnosti", kakor je to na primer v "lectio divina" (branju božje besede) ali v rožnem vencu. Ta oblika molitvenega razmišljanja ima veliko vrednost, toda krščanska molitev mora težiti dlje: k spoznanju ljubezni Gospoda Jezusa, k zedinjenju z njim.

III. Notranja molitev

2709

Kaj je notranja molitev (oraison)? Sv. Terezija odgovarja: "Notranja molitev (oraison mentale) po mojem mnenju ni nič drugega kakor najbolj notranje prijateljsko pomenkovanje, ko se pogosto od srca do srca pogovarjamo s tistim Bogom, za katerega vemo, da nas ljubi" (vida 8).

Notranja molitev išče tistega, "ki ga ljubi moja duša" (Vp 1,7; prim. Vp 3,1-4). To je Jezus in v njem Oče. Iščemo ga, ker je hrepeneti po njem vedno začetek ljubezni, in iščemo ga v čisti veri, tisti veri, ki stori, da se rodimo iz njega in živimo v njem. V notranji molitvi moremo tudi še premišljevati (meditirati), vendar se pogled usmerja na Gospoda.

2710

Izbira časa in trajanja notranje molitve je stvar odločanja volje, ki razkriva skrivnosti srca. Takšne molitve ne opravljamo takrat, kadar imamo čas: vzamemo si čas, da bi bili za Gospoda, s trdno odločitvijo, da mu ga ne bomo spotoma odvzeli, pa naj pridejo pri srečanju še takšne preizkušnje in suhota. Vedno ni mogoče premišljevati, vedno pa je mogoče vstopiti v notranjo molitev, neodvisno od zdravstvenega, delovnega in čustvenega stanja. Srce je kraj iskanja in srečevanja, v uboštvu in v veri.

2711

Vstop v notranjo molitev je podoben začetku evharistične liturgije: treba je "zbrati" srce, postaviti vse svoje bitje pod nagibanje Svetega Duha, prebivati v Gospodovem bivališču - to smo mi sami - prebuditi vero, da bi vstopili v navzočnost njega, ki nas čaka, odvrgli svoje maske in obrnili svoje srce h Gospodu, ki nas ljubi, da tako sebe spet izročimo njemu kot daritev, ki jo je treba očistiti in preoblikovati.