Kateheza otrok, mladih in odraslih teži za tem, da bi božjo besedo premišljevali v osebni molitvi, jo posedanjali v bogoslužni molitvi in jo v vsakem času ponotranjali tako, da bi rodila svoj sad v novem življenju. Kateheza je tudi priložnost, pri kateri je mogoče razločevati in vzgajati ljudsko pobožnost (prim. CT 54). Naučiti se na pamet osnovnih molitev - to daje nujno potrebno oporo molitvenemu življenju, vendar je pomembno, da kateheza d< začutiti smisel takšnega učenja (prim. CT 55).
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 3. člen: Voditelji za molitev
Molitvene skupine, celo "molitvene šole", so danes eno izmed znamenj in ena izmed spodbud za obnovo molitve v Cerkvi, če se seveda napajajo iz pristnih izvirov krščanske molitve. Skrb za občestvo je znamenje resnične molitve v Cerkvi.
Sveti Duh daje nekaterim vernikom darove modrosti, vere in razločevanja glede te skupne dobrine, ki je molitev (duhovno vodstvo). Možje in žene, ki so z njimi obdarjeni, so resnični služabniki živega izročila molitve:6
Zato mora duša, ki hoče napredovati v popolnosti, po nasvetu sv. Janeza od Križa "dobro preudariti, v kakšne roke se izroča, kajti kakršen bo učitelj, takšen bo učenec; kakršen bo oče, takšen bo sin". In še: "Voditelj mora biti ne le učen in razsoden, temveč tudi izkušen... Če duhovni voditelj nima izkušnje v duhovnem življenju, ni sposoben, da bi v njem vodil duše, ki jih Bog navzlic temu kliče, saj jih niti razumel ne bo" (llama strophe 3).
Za molitev ugodni kraji
Cerkev, božja hiša, je lastni kraj za bogoslužno molitev župnijske skupnosti. Cerkev je tudi prednostni kraj za češčenje (adoracijo) Kristusove stvarne navzočnosti v svetem zakramentu. Izbira ugodnega kraja za pristnost molitve ni brez pomena:
- za osebno molitev je to lahko "molitveni kotiček", s Svetim pismom in svetimi podobami (ikonami), da bi bili tam, "na skrivnem" pred našim Očetom (prim. Mt 6,6). V krščanski družini takšna majhna molilnica spodbuja skupno molitev.
- v krajih, kjer so samostani, so te skupnosti poklicane, da dajo ugoden dostop in sodelovanje pri molitvenem bogoslužju tudi vernikom in da omogočajo samoto, ki je potrebna za globljo osebno molitev (R 7).
- romanja nas spominjajo na naše zemeljsko potovanje v smeri k nebesom. To so po izročilu pomembni časi za obnavljanje molitve. Božjepotna svetišča so za romarje, ki zase iščejo živih izvirov, izjemni kraji, da "kot Cerkev" živijo oblike krščanske molitve.
Na kratko
V svoji molitvi je potujoča Cerkev združena s Cerkvijo svetnikov in prosi za njihovo priprošnjo.