Molitev vere ni samo v tem, da govorimo "Gospod, Gospod", ampak v tem, da uglasimo srce za spolnjevanje Očetove volje (Mt 7,21). Jezus poziva svoje učence, naj v molitvi nosijo to skrb za sodelovanje pri božjem načrtu (prim. Mt 9,38; Lk 10,2; Jn 4,34).
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov
V Jezusu je "božje kraljestvo blizu", Jezus poziva k spreobrnjenju in k veri, a tudi k čuječnosti. V molitvi učenec čuje, pozoren na njega, ki je in ki prihaja, ob spominu na njegov prvi prihod v ponižnosti mesa in v upanju na njegov drugi prihod v slavi (prim. Mr 13; Lk 21,34-36). V občestvu s svojim Učiteljem je molitev učencev boj, in človek tedaj ne pride v skušnjavo, če čuje v molitvi (prim. Lk 22,40.46).
Tri glavne prilike o molitvi je sporočil sv. Luka:
Prva, "o nadležnem prijatelju" (prim. Lk 11,5-13), vabi k vztrajni molitvi: "Trkajte in se vam bo odprlo." Tistemu, ki tako moli, bo nebeški Oče "dal, kar potrebuje", in predvsem Svetega Duha, ki vsebuje vse darove.
Druga, "o nadležni vdovi" (prim. Lk 18,1-8), se osredotoča na eno izmed lastnosti molitve: treba je vedno moliti, ne da bi se naveličali, s potrpežljivostjo vere. "Vendar, kadar bo prišel Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?"
Tretja prilika, "o farizeju in cestninarju" (prim. Lk 18,9-14), se nanaša na ponižnost srca, ki moli. "Bog, bodi milostljiv meni grešniku." To molitev Cerkev neprestano sprejema za svojo: "Kyrie eleison!"
Ko Jezus svojim učencem odkrito zaupa skrivnost molitve k Očetu, jim razkrije, kakšna mora biti njihova molitev in naša, potem ko se bo v svoji poveličani človeški naravi vrnil k Očetu. Tisto novo je sedaj "prositi v njegovem imenu" (prim. Jn 14,13). Vera v Jezusa uvaja učence v spoznavanje Očeta, ker je Jezus "pot, resnica in življenje" (Jn 14,6). Vera prinaša svoj sad v ljubezni: ko ohranjamo njegovo besedo, spolnjujemo njegove zapovedi, ko ostanemo skupaj z njim v Očetu, ki nas v njem ljubi tako zelo, da v nas prebiva. V tej novi zavezi je gotovost, da smo v svojih prošnjah uslišani, utemeljena na Jezusovi molitvi (prim. Jn 14,13-14).
Še več, tisto, kar nam Oče daje, kadar je naša molitev zedinjena z Jezusovo molitvijo, je "drugi Tolažnik, da bo za vedno ostal pri vas: Duh resnice" (Jn 14,16-17). Ta novost molitve in pogojev zanjo se pokaže v poslovilnem govoru (prim. Jn 14,23-26; 15,7.16; 16,13-15; 16,23-27). V Svetem Duhu je krščanska molitev ljubezensko občestvo z Očetom, ne samo po Kristusu, temveč tudi v njem: "Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno" (Jn 16,24).