Celotno uresničevanje odrešenjskega božjega načrta kot hkrati skupno in osebno delo božjih oseb daje spoznati tako njihovo svojstvo kakor njihovo eno naravo. Tako je vse krščansko življenje občestvo z vsako od božjih oseb, ne da bi jih kakorkoli ločevalo. Tisti, ki slavi Očeta, dela to po Sinu v Svetem Duhu; tisti, ki hodi za Kristusom, dela to zaradi tega, ker ga Oče priteguje (prim. Jn 6,44) in ga Sveti Duh nagiblje (prim. Rim 8,14).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 2. odstavek: Oče › IV. Božja dela in poslanja svete Trojice
Poslednji cilj vse božje ojkonomije (vsega uresničevanja odrešenja) je vstop ustvarjenih bitij v popolno enoto presvete Trojice (prim. Jn 17,21-23). Toda že sedaj smo poklicani, da bi bili prebivališče presvete Trojice: "Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem" (Jn 14,23):
O moj Bog, Trojica, ki te molim, pomagaj mi, da popolnoma pozabim nase in se tako nastanim v tebi, negibna in spokojna, kakor če bi bila moja duša že v večnosti; da bi nobena stvar ne mogla kaliti mojega miru in me tudi ne pripraviti do tega, da bi izstopila iz tebe, o moj Nespremenljivi; vsaka minuta naj me marveč potisne naprej v globino tvoje Skrivnosti! Umiri mojo dušo. Naredi iz me svoja nebesa, svoje ljubljeno bivališče in prostor svojega počitka. Naj te nikoli ne pustim samega, marveč naj bom tam, v vsej celoti, vsa prebujena v svoji veri, vsa v adoraciji, vsa predana tvojemu stvariteljskemu delovanju (Molitev blažene Elizabete od svete Trojice).
Na kratko
Skrivnost presvete Trojice je središčna skrivnost krščanske vere in krščanskega življenja. Poznanje te skrivnosti nam more dati samo Bog, ko se razodeva kot Oče, Sin in Sveti Duh.
Učlovečenje Božjega Sina razodeva Boga kot večnega Očeta, Sina kot enega bistva z Očetom, v njem in z njim enega samega Boga.
V tem, da je Svetega Duha poslal Oče v Sinovem imenu (prim. Jn 14,26) in Sin "od Očeta" (Jn 15,26), se razodeva, da je Sveti Duh z njima en sam Bog. "Z Očetom in Sinom ga molimo in slavimo".