Katekizem katoliške Cerkve

KKC 257

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 2. odstavek: Oče › IV. Božja dela in poslanja svete Trojice

255

Božje osebe so v odnosu druga do druge (oz. do drugih dveh). Ker stvarna različnost ne razdeljuje božje enote, zato stvarna različnost oseb med seboj obstaja edinole v odnosih, ki postavljajo te osebe v razmerje ene do druge (oz. drugih dveh): "V osebnih imenih, ki izražajo odnose, se Oče nanaša na Sina, Sin na Očeta in Sveti Duh na oba. Kljub temu pa verujemo v eno naravo ali bistvo, kajti tri osebe izražajo ravno odnose" (11. toledski pokr. koncil leta 675: DS 528). V resnici "je vse v njih eno, razen kjer obstoji nasprotje v medsebojnih odnosih" (florentinski koncil leta 1442: DS 1330). "Zaradi te enote je Oče ves v Sinu, ves v Svetem Duhu; Sin je ves v Očetu, ves v Svetem Duhu; Sveti Duh je ves v Očetu, ves v Sinu" (florentinski koncil leta 1441: DS 1331).

256

Carigrajskim katehumenom daje sv. Gregor Nacianški, ki ga imenujejo tudi "Bogoslovec", tale povzetek trinitarične vere:

Predvsem mi ohranite ta dobri zaklad, za katerega živim in se borim, s katerim hočem umreti, ki mi daje, da prenašam vse zlo in preziram vse naslade: hočem reči izpoved vere v Očeta in Sina in Svetega Duha. Danes vam jo izročam. Z njo vas bom takoj sedaj potopil v vodo in vas dvignil iz nje. Dajem vam jo za spremljevalko in zavetnico celotnega vašega življenja. Dajem vam eno samo božanstvo in mogočnost, ki biva kot eno v treh in ki vsebuje tri na različen način. Božanstvo brez neenakosti podstati ali narave, brez višje stopnje, ki dviga, in brez nižje stopnje, ki ponižuje. (...) To je neskončna ista narava treh neskončnih. V celoti in popolnoma Bog je vsak, gledan sam v sebi (...), Bog so trije, gledani skupaj (...). Nisem še začel misliti na na enoto, ko me že trojica potaplja v svoj sijaj. Nisem še začel misliti na trojico, ko me že zajema enota ..." (or. 40,41).

IV. Božja dela in poslanja svete Trojice

257

"O lux beata Trinitas et principalis Unitas - Trojica sveta, luči vir, življenja in edinosti" (MoB, večernična pesem). Bog je večna blaženost, nesmrtno življenje, neugasljiva luč. Bog je ljubezen: Oče, Sin in Sveti Duh. Svobodno hoče Bog priobčiti slavo svojega blaženega življenja. "Po blagohotnem načrtu" (Ef 1,9), ki ga je zasnoval že pred stvarjenjem sveta v svojem ljubljenem Sinu, "nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljenci" (Ef 1,4-5), "podobni njegovemu Sinu" (Rim 8,29) na temelju "Duha posinovljenja" (Rim 8,15). Ta načrt je milost, ki nam je podarjena "pred večnimi časi" (2 Tim 1,9-10) in je neposredni sad troedine ljubezni. Razvija se v delu stvarjenja, v celotni zgodovini odrešenja po padcu, v poslanostih Sina in Duha, ki se nadaljujeta v poslanosti Cerkve (prim. M 2- 9).

258

Vsa božja ojkonomija uresničevanja odrešenjskega božjega načrta je skupno delo treh božjih oseb. Kajti kakor ima Trojica eno samo in prav isto naravo, tako ji je lastno eno samo in prav isto delovanje (prim. 2. carigrajski koncil leta 553: DS 421). "Oče, Sin in Sveti Duh niso tri počela stvarstva, ampak le eno počelo" (florentinski koncil leta 1442: DS 1331). Vendar pa vsaka božja oseba izvršuje skupno delo v skladu s svojim osebnim svojstvom. Tako Cerkev v soglasju z Novo zavezo (prim. 1 Kor 8,6) izpoveduje: "Eden je namreč Bog in Oče, iz katerega je vse; in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse; in en Duh, v katerem je vse" (2. carigrajski koncil: DS 421). Svojstva božjih oseb razodevata predvsem dve božji poslanji: učlovečenje Sina in podaritev Svetega Duha.

259

Celotno uresničevanje odrešenjskega božjega načrta kot hkrati skupno in osebno delo božjih oseb daje spoznati tako njihovo svojstvo kakor njihovo eno naravo. Tako je vse krščansko življenje občestvo z vsako od božjih oseb, ne da bi jih kakorkoli ločevalo. Tisti, ki slavi Očeta, dela to po Sinu v Svetem Duhu; tisti, ki hodi za Kristusom, dela to zaradi tega, ker ga Oče priteguje (prim. Jn 6,44) in ga Sveti Duh nagiblje (prim. Rim 8,14).