Domov/Katekizem/KKC 2559

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2559

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju

2557

Človek hrepenenja pravi: "Hočem gledati Boga." Žejo po Bogu uteši voda večnega življenja (prim. Jn 4,14).

Četrti del: Krščanska molitev

Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju

2558

"Velika je skrivnost vere." Cerkev to skrivnost izpoveduje v apostolski veroizpovedi (prvi del) in jo obhaja v zakramentalnem bogoslužju (drugi del), da bi se življenje vernikov upodabljalo po Kristusu v Svetem Duhu v slavo Boga Očeta (tretji del). Ta skrivnost torej zahteva, da verniki vanjo verujejo, jo obhajajo in iz nje živijo v živem in osebnem odnosu z živim in resničnim Bogom. Ta povezanost je molitev.

KAJ JE MOLITEV?

Po mojem je molitev polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja (sv. Terezija Deteta Jezusa, ms. autob. C 25r).

Molitev kot božji dar

2559

"Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za ustrezne dobrine" (sv. Janez Damaščan, f. o. 3,24). Od kod govorimo, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz "globočine" (Ps 130,14) ponižnega in skesanega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. "Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba" (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač (prim. sv. Avguštin, serm. 56,6,9).

2560

"Če bi poznala božji dar!" (Jn 4,10). Čudo molitve se razodene prav tam, ob studencih, kamor prihajamo iskat vodo: tam Kristus prihaja naproti vsakemu človeškemu bitju, on nas prvi išče in on sam prosi, da bi pil. Jezus je žejen, njegova prošnja prihaja iz globočine Boga, ki hrepeni po nas. Molitev, naj to vemo ali ne, je srečanje božje žeje in naše žeje. Bog je žejen, da bi mi bili žejni njega (prim. sv. Avguštin, quFst. 64,4).

2561

"Ti bi ga prosila in dal bi ti žive vode" (Jn 4,10). Naša prošnja je paradoksalno odgovor. Odgovor na tožbo živega Boga: "Mene, studenec žive vode, so zapustili, da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake!" (Jr 2,13), odgovor vere na nezasluženo obljubo odrešenja, zveličanja (prim. Jn 7,37-39; Iz 12,3; 51,1), odgovor ljubezni na žejo edinega Sina (prim. Jn 19,28; Zah 12,10; 13,1).