Domov/Katekizem/KKC 2551

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2551

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 10. člen: Deseta zapoved › IV. Hočem gledati Boga

2549

Svetemu ljudstvu ostane naloga bojevati se s pomočjo milosti od zgoraj za to, da bi prejelo dobrine, ki jih obljublja Bog. Da bi Kristusovi verniki imeli v posesti Boga in ga zrli, zatajujejo svoje poželenje in z božjo milostjo zmagujejo nad zapeljivostmi naslade in moči.

2550

Na tej poti popolnosti Duh in nevesta kličeta vsakogar, kdor posluša (prim. Raz 22,17), k popolnemu občestvu z Bogom:

Tam bo resnična slava; nihče ne bo tam hvaljen zaradi zmote ali zaradi prilizovanja; resnična čast ne bo odrečena tistim, ki jo zaslužijo, ne izkazovana nevrednim; sicer pa nihče od nevrednih ne bo težil po njej, saj bodo tja pripuščeni samo vredni. Tam bo vladal resničen mir, kjer nihče ne bo trpel nasprotovanja ne od samega sebe ne od drugih. Bog sam bo plačilo za krepost, on, ki je krepost dal in ji obljubil za plačilo sam sebe, najboljše in največje plačilo, ki je mogoče: "Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo" (3 Mz 26,12)... To je tudi smisel apostolovih besed: "Da bo Bog vse v vsem" (1 Kor 15,28). On sam bo konec naših hrepenenj, on, ki ga bomo brez konca gledali, brez naveličanosti ljubili, brez utrujenosti hvalili. In ta dar, ta ljubezen, to opravilo - vse to bo prav gotovo, kakor večno življenje, skupno vsem (sv. Avguštin, civ. 22,30).

Na kratko

2551

"Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce" (Mt 6,21).

2552

Deseta zapoved zabranjuje neurejeno pohlepnost, ki se rodi iz čezmernega hlepenja po bogastvu in njegovi moči.

2553

Nevoščljivost je žalost zaradi dobrine, ki pripada bližnjemu, in čezmerna želja, da si jo prisvojimo. Nevoščljivost je eden od "glavnih grehov".