Izraelu zaupana postava nikoli ni zadostovala za to, da bi opravičila tiste, ki so ji bili podrejeni; postala je celo orodje "poželenja" (prim. Rim 7,7). Neizenačenost med hoteti in storiti (prim. Rim 7,10) kaže na navzkrižje med božjo postavo, ki je "postava razuma", in neko drugo postavo, "ki me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih" (Rim 7,23).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 10. člen: Deseta zapoved › III. Uboštvo srca
"Sedaj pa se je neodvisno od postave pokazala božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo" (Rim 3,21-22). Odtlej so Kristusovi verniki "križali svoje meso s strastmi in poželenji vred" (Gal 5,24); vodi jih Duh (prim. Rim 8,14) in poslušni so hrepenenjem Duha (prim. Rim 8,27).
III. Uboštvo srca
Jezus zabičuje svojim učencem, naj mu dajejo prednost pred vsemi stvarmi in vsemi ljudmi, in jim predlaga, naj se zaradi njega in zaradi evangelija (prim. Mr 8,35) "odpovedo vsemu, kar imajo" (Lk 14,33). Malo pred svojim trpljenjem jim je dal za zgled ubogo vdovo iz Jeruzalema, ki "je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za preživljanje" (Lk 21,4). Zapoved o nenavezanosti na bogastvo je za vstop v nebeško kraljstvo obvezna.
Vsi Kristusovi verniki naj si "prizadevajo za pravilno usmerjanje svojih nagnjenj, da jih ne bi uporaba zemeljskih reči in navezanost na bogastvo v nasprotju z duhom evangeljskega uboštva ovirala pri teženju po popolni ljubezni" (C 42).
"Blagor ubogim v duhu" (Mt 5,3). Blagri razodevajo red sreče in milosti, lepote in miru. Jezus slavi veselje ubogih, ki jim božje kraljestvo že pripada (Lk 6,20):
Učlovečena božja Beseda imenuje "uboštvo v duhu" prostovoljno ponižnost človeškega duha in njegovo odpoved; in apostol nam za zgled daje uboštvo Boga, ko pravi: "Zaradi nas je postal ubog" (2 Kor 8,9) (sv. Gregor Niški, beat. 1).